Univerza na Primorskem s svojimi šestimi članicami in nekaj več kot 6000 študenti je najmlajša in najmanjša javna slovenska univerza, a sočasno je tudi najbolj podfinancirana univerza. Razlog je v centralizaciji, saj gre večina denarja v visokem šolstvu v Ljubljano, nov zakon o visokem šolstvu pa zaradi nedavnih pretresov s honorarji še ni bil sprejet. Kljub temu je univerza danes bolj odprta v svet, z vedno večjim številom tujih študentov in predavateljev, ker pa je locirana v mestnem jedru, je tudi biser med univerzami.
Sinočnja okrogla miza v okviru Tedna univerze z naslovom Stati inu obstati sicer v koprsko Armerijo ni privabila številne publike, so pa tako rektor Dragan Marušič, koprski podžupan Peter Bolčič ter predsednika ŠOUP Seit Demiri in študentskega sveta Boštjan Lešnik nakazali prihodnjo pot univerze. Po mnenju Bolčiča je ta v še boljšem sodelovanju univerze, lokalne skupnosti in gospodarstva. V interesu občine je, da študenti tudi po koncu študija ostanejo v regiji, po njegovem mnenju pa je prav majhnost tudi prednost, saj je znano, da se majhni lažje prilagajajo. Le prave, evropske programe ji je treba dati. Demiri je ob tem omenil programe gradbeništva in medicine, zaradi razvejane in moderne športne infrastrukture v Kopru, pa bi lahko postala tudi športnikom prijazna univerza. Sicer je poudaril, da se v Sloveniji dogaja izrazita centralizacija znanja, čeprav je študij v Kopru enako kakovosten. Po mnenju Lešnika je prednost, da se lahko predavatelji bolj posvetijo posameznemu študentu, ki tako ni le številka. Zanimivo ob tem pa je, da se študenti za Koper odločajo šele v drugem in tretjem vpisnem roku.
Tudi rektor Marušič je omenjal centralizacijo. Kar 75 do 80 odstotkov proračunskega denarja namenjenega znanosti ostaja v Ljubljani, čeprav nima UP nič slabše programe in projekte. Žal pa svoje doda tudi močno lobiranje nekaterih krogov v prestolnici. UP je po njegovem močno podfinancirana, delež proračunskega denarja je že od leta 2011 zacementiran, čeprav ima univerza zaradi novih študijskih programov tudi veliko novih študentov.
Svojevrstna težava so tudi študentska bivališča, saj le 3,6 odstotkov študentske populacije spi v študentskih posteljah. Realna je gradnja kampusa Livade, saj je bil koprski projekt Sonce po Marušičevih besedah napihnjen balon in odraz nekih drugih pred kriznih časov. Prav bi jim prišla tudi kakšna prostorska rešitev v Kopru, želel pa bi si objekte državnih blagovnih rezerv ob severni obvoznici, ki so prazni. In kje vidijo univerzo čez pet let? Z novimi fakultetami, novimi študenti in znanstveniki, pri čemer je koprski podžupan poudaril tudi nove programe, ki bi univerzi dajali dodano vrednost, študentom zagotavljali zaposljivost, Kopru in širši regiji pa razvoj.
