Po svetopisemskem zapisu je vladar Judeje Herod zatem, ko je slišal za Jezusovo rojstvo, poslal učenjake, da bi preverili, ali se je Jezus res rodil. Pri tem jih je vodila zvezda. Učenjaki so novorojenemu detetu prinesli troje daril: zlato, kadilo in miro. Od tod sklep, da so bili darovalci trije, iz legend pa izhajajo tudi njihova imena: Gašper, Miha in Boltežar. Ker so bili modri običajno učeni možje odličnega rodu, ki so imeli velik vpliv pri vladarjih, jim v cerkvi pravijo tudi kralji. Pogosto so v svete tri kralje preoblečeni koledniki, ki v času med božičem in svetimi tremi kralji obiskujejo domove, prepevajo voščilne pesmi in nad hiše kličejo blagoslov. Danes bodo kolednike iz Misijonskega središča Slovenije sprejeli tudi predsednik republike Borut Pahor, predsednik vlade Miro Cerar in predsednik državnega zbora Milan Brglez.
V Italiji so legendo o svetih treh kraljih dopolnili še z eno zanimivo osebo, in sicer dobro čarovnico Befano (ime izvira iz popačene oblike besede epifanija). Befana je po legendi pomagala kraljem najti pot do Jezusa. V današnjem času pa se Befana pojavlja kot obdarovalka otrok, ki v noči na 6. januar prinaša pridnim otrokom darila, porednim pa kepo premoga.
Pravoslavni verniki pa danes zaznamujejo badnji dan, ob koncu katerega bodo pričakali božič. Verniki Srbske pravoslavne cerkve božič namreč praznujejo pozneje kot večina kristjanov, saj v 16. stoletju niso sprejeli koledarja, ki ga je uvedel papež Gregor XIII. Tako še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja za 13 dni. Tako božič po našem koledarju praznujejo 7. januarja.
Istočasno z njimi praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji in Gruziji, pa tudi v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že obeležile.
