>»O plačilu cestnine za uporabo predora Markovec se pogovarjamo šele danes, ko smo tik pred njegovim odprtjem,« je uvodoma dejal gostitelj včerajšnjega omizja, izolski župan Igor Kolenc in dodal, da je bilo od nekdaj jasno, da je osnovni namen in cilj gradnje hitre ceste ter predora skozi Markovec sprostitev obalne ceste, na kateri bi lahko zaživele dodatne razvojne aktivnosti. To, kot je pojasnil, niso muhe tukajšnjih prebivalcev, temveč potreba, ki izhaja iz zgodovine in jo potrjujejo tudi dogovori med lokalno skupnostjo, državo in drugimi deležniki. Z njim se je strinjal tudi svetovalec koprskega župana Gašpar Gašpar Mišič, ki je dejal, da je problematično po 10 letih gradnje predora Markovec govoriti o »bypass-u« – sprostitvi prometa mimo šole in strnjenega naselja Markovec. »Ljudje bodo nezadovoljni in se bodo uprli takim odločitvam,« je bil jasen in še enkrat poudaril, da bi morala ostati cesta čez Markovec nedotaknjena.
Strokovnjak za pomorsko pravo dr. Marko Pavliha pa je odprl vprašanje zakonodaje, ob tem pa dejal, da je ministrov argument, da je potrebno pri uvedbi obveznega cestninjenja skozi predor Markovec v prvi vrsti spoštovati zakonodajo, neutemeljen. »Zakoni naj bi služili ljudem, če minister ni sposoben zamenjati zakona, naj ljudje zamenjajo njega,« je bil jasen in nanizal vrsto pravnih aktov ter zavezujočih mednarodnih sporazumov, iz katerih izhaja, da je treba najprej zaščititi in varovati ozek priobalni pas in cesto kot tako ohraniti brez obračunavanja cestnine, kot so to storili v sosednji Italiji.
Da dejansko ni nikakršnih študij, ali drugih dokumentov, ki bi kazali na to, kakšen bi bil izpad iz naslova ne obračunavanja cestnine na odseku hitre ceste med Koprom in Izolo je povedal Tomi Brezovec, strokovnjak na področju turizma in dodal, da je to še en dokaz več, da se za tovrsten režim odločamo povsem na pamet. »Vse odločitve so bile sprejete na nekih drugih osnovah, ne pa na študijah, kjer bi se lahko preverile ekonomske posledice. Kjerkoli postavimo prometne omejitve – vinjete denimo, to seveda vpliva na gospodarske tokove in jih preusmerja na druge destinacije,« zato bi bilo po njegovem potrebno še pred samim začetkom gradnje predora ti ustrezno preveriti.
»Spomniti se moramo, da smo o obalni cesti, kot o medmestni cesti, govorili že v 70-ih letih. Torej 40 let nazaj, ko je bila po štetju migracij in povprečnem dnevnem prometu pred Obalo samo Ljubljana. Že takrat je država, namesto, da bi začela reševati prometno problematiko, predlagala 5 različic ureditve prometa, o katerih smo se na Obali začeli kregati,« je na kratko povzel zgodovino dogajanja glede obalne ceste strokovnjak na področju prometa Livij Jakomin. Tako so minevala desetletja, je dejal, in danes, leta 2015 ta del obale še vedno ni dobil prave rešitve.
»Promet se je povečal, postali smo prostor, kamor prihajajo ljudje na vikend, kjer obremenjujejo našo infrastrukturo, pravo vikend naselje za Ljubljano in drugi del Slovenije,« je bil pri svojem jasen Jakomin in poudaril, da je nedopustno, da je pri tako majhni obali, ki obsega zgolj 47 kilometrov obalnega pasu, dobrih 5 kilometrov namenjeno prometu. »To je navadni kriminal, saj smo mi od nekdaj težili k temu, da to cesto spravimo stran z obale«.
Ob tem je še povedal, da je bila prav gradnja hitre ceste ena od rešitev prometne zagate na tem območju, ki jo je v 25 odstotkih financiralo samo obalno gospodarstvo, kot protiargument uvedbi vinjet pa dejal, da je ta odločitev v celoti napačna, vsaj dokler ne uvedemo enotnega sistema za plačilo cestnine, torej tudi za tovornjake, ki obremenjujejo naše ceste.
Včerajšnje omizje si je bilo na koncu enotno, da bi morala država ostati zvesta dogovorom izpred 20-ih let in več, ki so predvidevali, da bo hitra cesta med Koprom in Izolo ter nadalje do Lucije reševala zgolj prometno problematiko povezave treh obalnih mest, in da bi moral biti ves tranzitni promet, usmerjen proti Hrvaški, speljan po cesti Šmarje – Dragonja. Izolski župan je ob koncu ponovil, da bi težave delno reševala že 10 dnevna vinjeta (in ne zgolj 7-dnevna), ki jo imajo številne druge države s podobno ureditvijo obveznega cestninjenja, Mišič pa je dodal, da bi morali vsaj do konca leta predor Markovec pustiti izven cestninskega sistema, da vidimo, kaj se bo zgodilo, istočasno pa bi bilo treba Obalno cesto predati občinama Koper in Izola.
Ob koncu je vsak govorec podal tudi svoj pogled na ureditev obalnega pasu med Žusterno in Izolo, pri čemer so se strinjali, da posegi v prostor ne smejo biti megalomanski. Bolj kot hotelske in apartmajske objekte vidijo rešitve v športnih in rekreacijskih vsebinah, namenjene prebivalcem in obiskovalcem.
