Kot smo zapisali je beseda tekla predvsem v smeri skupnega sodelovanja tako na področju infrastrukture, razvoja turizma, prostorskega načrtovanja in gospodarstva, skupne rešitve pa sta videla tudi na področju visokošolskega izobraževanja. O nadaljnjih korakih sodelovanja s sosednjo občino in načrtovanju skupnih projektov smo se pogovarjali z Ivano Štrkalj, koordinatorko za mednarodne projekte na Mestni občini Koper.
Sestanek je bil izredno uspešen, obe strani si veliko obetata od medsebojnega sodelovanja. Kateri so sedaj tisti prvi koraki, ki jih morate narediti?
V prvi fazi je potrebno vzpostaviti neko skupno strukturo sodelovanja, ki nam bo v prihodnosti olajšala medsebojno sodelovanje, olajšala bo prijavo na skupne projekte in nam prinesla tudi dodatne točke ter večje možnosti pridobivanja nepovratnih evropskih sredstev. Gre za neke vrste pravno obliko, temelj, ki je nujen za uspešno sodelovanje med občinama. Evropska Unija tovrstne oblike sodelovanja pozdravlja in v okviru teh nudi številne ugodnosti – kot članica združenja bi lahko Mestna občina Koper črpala tudi sredstva iz drugih razvojnih programov.
In katera oblika pravnega sodelovanja bi bila po vašem mnenju najbolj primerna v tem primeru?
Imamo dve možnosti, ki jih je seveda treba podrobno preučiti. Ena možnost je ustanovitev Evropskega gospodarskega interesnega združenja (E.g.i.z.), ki je tudi prva oblika združenja, ki se je pojavila v Evropi in je še danes najbolj prilagodljiva. Za sodelovanje znotraj združenja E.g.i.z. namreč ni potrebno pridobiti soglasja pristojnih ministrstev, vendar mora biti v združenje vključena vsaj ena gospodarska družba, kar preprosto pomeni, da vanj ne morejo biti vključene samo institucije, denimo dve občini. Poleg tega ima lahko tovrstno združenje sedež ta hip samo v Italiji, saj ga po slovenskem pravnem sistemu ni mogoče ustanoviti. Na drugi strani pa imamo Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (E.z.t.s.), neke vrste družbo z omejeno odgovornostjo, za ustanovitev katerega je potrebno imeti osnovni kapital, vanj pa so lahko vključene samo nevladne institucije.
Naslednji korak pa so že konkretni projekti. Kateri so tisti, ki so najhitreje uresničljivi?
Predvsem projekti vezani na področje turizma – promocija obeh turističnih destinacij (Kopra in Trsta op.a.) in zaledja. Veliko smo se pogovarjali tudi o ladijskem potniškem prometu, ki je v popolnem razcvetu tako pri nas kot tudi na drugi strani meje, uresničljivi so tudi projekti vezani na skupno železniško povezavo za potniški in tovorni promet. Preučili bomo tudi zamisel o vzpostavitvi direktne avtobusne povezave med Koprom in centrom mesta Trst, ki bi bila redna, na pol ure, hitra, predvsem pa hitreje uresničljiva kot železniška povezava. Vsaj v prvi fazi. Želimo si povezati tudi obe Univerzi, kar je bila zamisel rektorja primorske univerze dr. Dragana Marušiča, s čimer bi v naše kraje privabili številne tuje študente. So pa še druge oblike sodelovanja, sodelovanje na področju gospodarstva, skupno prostorsko načrtovanje in ne nazadnje skupne naložbe v moderno infrastrukturo. Vendar gre za zahtevnejše projekte, ki bodo terjali nekoliko več časa in podrobno preučitev vseh možnosti.
Mestna občina Koper pa že veliko sodeluje s sosednjimi občinami. Katere projekte bi na tem mestu izpostavili?
Trenutno je aktualnih približno osem čezmejnih projektov, res pa je, da prav v nobenem od teh ne sodelujemo direktno z Občino Trst. V Trstu so šele pred kratkim vzpostavili projektno pisarno, tako da imajo trenutno nekaj manj izkušenj. Sicer pa posredno sodelujemo na dveh projektih: prvi je projekt S.HO.W., v okviru katerega smo vzpostavili t.i. Krizni center za otroke in mladostnike v centru mesta Koper, medtem ko so na drugi strani meje uredili zelene površine ob naselju za socialno šibke. Sodelovali smo tudi na projektu železniških povezav – projekt Adria A, v katerem je glavni partner Srednjeevropska pobuda (CEI) iz Trsta, v njem pa sodelujejo še številne občine vzdolž meje z Italijo ter Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Želja je namreč najti možnosti za gradnjo lahke železnice – hitrega tramvaja, ki bi povezoval Italijo in Slovenijo. Trenutno je na potezi država Slovenija, ki je razpisala študijo za umestitev tirov lahke železnice na tem območju, na osnovi katere bo Mestna občina Koper skušala prostorsko urediti dve vstopni točki, postaji, ki naj bi se multimodalno povezali. Ta projekt je dobrodošel tudi za naše občane, saj je bila ena od možnosti tudi ta, da bi šli tiri čez Škofije vse do Kopra oziroma da bi železnica sledila bertoški vpadnici, tik ob meji Luke Koper, in se končala pri potniškem terminalu. Prav ta projekt si želimo nato še nadgraditi – najti pravo možnost za dejansko vzpostavitev železniške povezave med obema mestoma.
