Odločitev ustavnega sodišča je kot prva komentirala prav njegova pobudnica, predsednica vlade Alenka Bratušek, ki je lasten nepremičninski fiasko sprejela tako nešportno, da je že v svoji prvi uradni izjavi zagrozila državljanom, za katere naj bi v prvi vrsti delala, ob tem pa izrekla naravnost neverjetne trditve. Vlada ima po njenih besedah v načrtu nekaj rešitev, da pa bodo te “bistveno bolj boleče za naše državljanke in državljane in manj pravične, kot je bil davek na nepremičnine«.
Na težke besede prve ministrice se je odzval župan koprske občine Boris Popovič, ki je pozdravil odločitev ustavnih sodnikov. Kot je pojasnil, prav po zaslugi trezne presoje ustavnega sodišča predsednici vlade Alenki Bratušek ni uspelo kaznovati svojih, v veliki meri tudi zaradi nje, že tako bankrotiranih državljanov. Neuspeh nepremičninskega davka je primerjal z radarji, ki so odnesli mariborskega župana Franca Kanglerja in izrazil mnenje, da »tudi predsednici vlade ne preostane drugega, kot da spakira kovčke in s sklonjeno glavo gre domov«. V nadaljevanju je Popovič še pojasnil, da je s tem, ko jo je večkrat poimenoval tajnica, še zdaleč ni želel užaliti, ker sam nikdar ni rekel, da je slaba tajnica, ampak ravno nasprotno. Njegovo mnenje je, da je dobra tajnica, da pa preprosto ne opravlja vloge oziroma dela predsednice vlade, ampak le uresničuje želje in zahteve koalicijskih partnerjev, kar se za enega resnega in karizmatičnega predsednika vlade, ki si ga vsi želimo, enostavno ne spodobi. Istočasno jo je potolažil in ji zaradi njenega dobrega tajniškega dela obljubil, da jo bo takoj po prevzemu vlade, na naslednjih predčasnih parlamentarnih volitvah, zaposlil kot svojo sekretarko. Tako, je prepričan Popovič, bo za državljanke in državljane ter za našo države naredila neprimerno več dobrega, ali pa vsaj manj slabega kot sedaj.
Občine bodo obračunavale NUSZ po starem
Odločitev ustavnih sodnikov v praksi pomeni to, da do drugačne obdavčitve nepremičnin veljajo dosedanji predpisi. Občine bodo tako lahko tudi letos v celoti odmerile nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest, s prvim aprilom pa tudi davek na premoženje. Ob tem je ustavno sodišče presodilo še, da je zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, v delu, ki se nanaša na množično vrednotenje nepremičnin zaradi obdavčenja le-teh, prav tako v neskladju z ustavo.
Kot je pojasnil predsednik ustavnega sodišča je le-to svojo presojo razširilo z zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin, ker se je s predpisi o množičnem vrednotenju ugotavljala davčna osnova. In sicer ureditev modelov vrednotenja pravnega položaja zavezanca po mnenju sodišča ne ureja dovolj jasno in določno, poleg tega urejanje vprašanj, ki bi morala biti v pristojnosti zakonodajalca, prepušča vladi.
Ustavno sodišče raztrgalo davek na nepremičnine v celoti
Odločitev ustavnega sodišča temelji na šestih zahtevah, ki so jih vložili predstavniki občin, nekatere posamezne občine, skupina poslancev in tudi državni svetniki. In sicer po mnenju ustavnih sodnikov v zakonu niso podani razumni razlogi za različne davčne stopnje za rezidenčna in nerezidenčna stanovanja ter za energetske nepremičnine in ostale poslovne in industrijske nepremičnine, poleg tega je možnost pritožbe zoper posplošeno tržno vrednost le navidezna, s čimer je kršena ustavna pravica do pravnega sredstva. Glede deljivosti davka med državo in občinami so sicer ugotovili, da to samo po sebi ni v neskladju z ustavo, da pa je treba upoštevati, da so predmet obdavčitve nepremičnine in da je davek na nepremičnine v temelju občinski davek, zato bi moral pretežni del denarja pripadati prav občinam.
Ustavno sodišče je tudi ugotovilo, da bi bile občine v prehodnem obdobju odvisne od državnega proračuna in jim tako ne bi bila zagotovljena finančna avtonomija. Prav tako je sodišče ugotovilo, da možnost zvišanja ali znižanja davčnih stopenj za polovico (za občinski del davka) občinam ne dovoljuje, da bi lahko na podlagi lastnih sredstev učinkovito opravljale svoje naloge.
Mestna občina Koper je skupaj z ostalimi vlagatelji ocene ustavnosti zakona, za katerega je danes jasno, da je bil protiustaven, v tem primeru bila še zadnji branik pravne države. Kljub številnim opozorilom stroke sta namreč tako vlada kot parlament vztrajali pri tem, da gresta z glavo skozi zid in vsilita državljanom neustavni zakon, ne glede na posledice, za katere očitno, tudi v tem primeru, ne bo nihče odgovarjal.
