Zavezništvo bo delovalo kot neformalna oblika sindikalnega povezovanja, ki se bo zavzemalo predvsem za problematiko energetske, cestne, pristaniške in železniške dejavnosti. Predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber je pojasnil, da gre za interesno asociacijo zavezništva, ki bo dalo prave odgovore na prava vprašanja, ki so vezana predvsem na lastninjenje družb v katerih delujejo in odnosu do gospodarske javne infrastrukture.
Člani zavezništva imajo več skupnih točk, ki so botrovale neformalnemu povezovanju. Vsi so reprezentativni sindikati energetskega in transportnega sektorja in delujejo v podjetjih v pretežni državni lasti, in sicer energetskih podjetjih, Slovenskih železnicah, Luki Koper in Družbi za avtoceste RS (Dars) in so akcijsko močni in sposobni. „To pomeni, da smo pripravljeni uporabiti vse legitimne oblike sindikalnega boja,“ je dejal Lorber.
Zavezništvo je nastalo z namenom, da sindikalne organizacije, ki zastopajo več tisoč delavcev iz sorodnih dejavnosti, ki so ključne za razvoj države, izkoristijo sinergije različnih izkušenj in okrepijo sindikalno moč. Povezovanje nastaja v trenutku, ko je velik del podjetij, kjer je imela država preko politike vpliv, že pristalo na kolenih. „Ne bomo dopustili, da se brez nas odloča o usodi v energetiki, Luki Koper, Slovenskih železnicah in Darsu,“ je napovedal Lorber.
Pristopniki k zavezništvu imajo namreč namreč še eno skupno točko: kljub temu, da so v večinski državni lasti, poslujejo dobro. To je po prepričanju predstavnikov sindikatov možno ravno zaradi tega, ker mehanizme soupravljanja jemljeno z resnostjo in odgovornostjo ter poskrbijo za to, da je poslovanje podjetij transparentno. „Ne bomo dopustili tega, kar se je zgodilo v Mercatorju, kjer se je razpravljalo samo o denarju, ne pa o razvoju podjetja in zsposlenih. Take razprodaje javne gospodarske infrastrukture ne sme biti, njej se bomo zoperstavili na vse dopustne načine. Brez ustreznega socialnega dialoga, ni možno govoriti o prodajah deležev v naših podjetjih, kjer bomo vztrajali, da država ohrani kontrolni delež,“ je dodal Lorber. Sodelujoči na predstavitvi zavezništva so se strinjali s tem, da je zmotno stališče, da je država slab lastnik, saj so lahko slabi kvečjemu upravljavci. Hkrati so člani zavezništva poudarili, da ne nasprotujejo tujemu kapitalu, ki odpira tržišča, zagotavlja nova delovana mesta in s sabo prinaša nove, sodobne tehnologije, temve razprodaji ali zastavljanju gospodarske javne infrastrukture in njenih upravljavcev.
Mladen Jovičič iz Sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti Luke Koper je izrazil zadovoljstvo nad tem, da so bili povabljeni v zavezništvo, kjer lahko sodelujejo kot enakopravni član. „Prihajamo iz uspešnih državnih podjetij, ki so ves čas na udaru zaradi slabega upravljanja s strani države in smo ves čas izpostavljeni kalkulacijam o prodajah. Hkrati se pri večini naših področij dela zapostavljajo vlaganja v razvoj in infrastrukturo,“ je o članstvu v zavezništvu dejal Jovičič. Ta je prepričan, da je taka oblika zavezništva lahko koristna zlasti za širšo okolico in družbo. Sindikati so po njegovih izkušnjah uspešni pretežno pri delovanju znotraj konkretnega podjetja. „Želimo doseči pozitivne rezultate tudi za širšo okolico in državo, zato se veselimo vstopa v organizirano in usklajeno obliko delovanja v ključnih razvojnih panogah v državi in upam, da bomo s tem odprli oči številnim. Zaposleni smo ves čas dokazovali in še dokazujemo, da so podjetja v državni lasti lahko tudi uspešna, in sicer tam, kjer se v organih soupravljanja deluje resno in strokovno. Dobro je, da smo se združili in da preprečimo, da propade še osnova, na kateri sloni cela država,“ je dodal Jovičič. “Škoda, da smo slovenski državljani ves čas v razcepu med slabim upravljanjem s strani države oz. politike in možnostjo še slabše prodaje kar nekomu, kot kaže primer Mercatorja. Prepričan sem, da je šel Mercator v zelo napačne roke,” je še dejal.
Predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije Branko Sevčnikar je izpostavil, da je skupni interes vseh povezanih sindikatov lastnina. “Brez lastnine, ki jo lahko upravljaš in obvladuješ, ni narodnega bogastva in razvoja,” je poudaril Sevčnikar. Ta je pojasnil, da niso proti tujim investitorjem, vendar je gospodarska javna infrastruktura temelj razvoja države. Sevčnikar je priznal, da je v državnih družbah marsikaj narobe, „vendar morajo to razrešiti pristojni organi. Mi smo dolžni državljanom in podjetjem zagotoviti kakovostne storitve. V energetiki smo do zdaj to zelo dobro opravili in bomo še dalje. Smo četrto najbolj uspešno elektrogospodarstvo v Evropi, zato bi bilo spreminjanje lastnine neodgovorno in škodljivo do državljanov,“ je zaključil Sevčnikar.
Predsednik Sindikatov Slovenskih železnic Zlatko Ratej je kot njihov cilj izpostavil državno lastništvo Slovenskih železnic. „Ko železnice dobro delajo, so sinergijski učinki veliki. Od države nismo nikoli imeli zagotovljen dolgoročni vir financiranja. Imamo sicer pogodbe, ki se podaljšujejo na nekaj let, ampak to ne omogoča razvoja. Rabimo dolgoročno razvojno strategijo in zagotovljeno financiranje. Pred kratkim smo imeli naravno katastrofo, ki je doletela elektrogospodarstvo in železnice. Kljub temu, da politiki na deklarativni ravni trdijo, da so zadeve rešili, to ni res. Mesečno imamo za 1,5 milijona evrov večje stroške in to ne more zagotoviti dolgoročne konkurenčnosti. Strateškemu povezovanju ne nasprotujemo, vendar mora ta temeljiti na trajnostnem razvoju, zagotavljanju socialnih standardov in kolektivnih podogb,“ je dejal Ratej.
Predstavniki zavezništva so po podpisu pogodbe o sodelovanju izpostavili nekaj glavnih točk, pri katerih bodo pričeli s svojim delom. Opozorili so na to, da so vlaganja v gospodarsko javno infrastrukturo povsem zamrla, s konkretnim primerom izgradnje drugega tira železniške proge Koper – Divača, kjer je po mnenju Lorberja interes v tem, da se nekaj ne naredi in ne obratno. „Investicijski potenciali obstajajo, ti so v javno zasebnem partnerstvu, kohezijskih skladih oz. novi evropski finančni perspektivi 2014 – 2020, z ugodnimi viri pri Evropski investicijski banki,“ je konkretno naštel Lorber, ki je opozoril na to, da je namenski zakon, s katerim naj bi se zbirala sredstva za drugi tir padel že pred leti, danes so izpuhtele tudi napovedi prometnega ministra v odhajanju Sama Omerzela, da bi se lahko ta zgradil za 700 milijonov in ne 1,4 milijarde evrov. „Njegovemu ministrstvu še ni uspelo objaviti razpisa za recenzijo projektne dokumentacije,“ je dodal Lorber.
Poleg prizadevanja, da se pospešijo in zaženejo projekti energetske in prometne infrastrukture ter posodoobijo logistično distribucijski kanali na V. in X. koridoriju, okrepijo naložbe v koprsko pristanišče in vlaganja v energetske objekte in distribucijska omrežja, bo zavezništvo že v kratkem času pričelo z aktivnostmi, s katerimi zahtevali, da glas delavcev šteje tudi v Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki upravlja državno premoženje. Primeri dobre prakse, ki jih prinašajo pristopniki k zavezništvu, dokazujejo, da so državna podjetja, kjer je soupravljanje zaposlenih primerno razvito in kjer so zaposleni obravnani kot partner pri razvoju gospodarske družbe, lahko tudi uspešna.
