Potem ko so zadnja leta ob mednarodnem dnevu muzejev najvišje stanovske nagrade, Valvasorjeva odličja, podeljevali v Radovljici, je letos slovesno podelitev gostil Koper, natančneje prenovljeni Pokrajinski muzej.
Direktor koprskega muzeja Luka Juri ni skrival veselja, da lahko obnovljena muzejska palača gosti tako za muzejsko srenjo kot za slovensko javnost nasploh pomemben dogodek. Ob tem je izpostavil pomen učinkovite predstavitve muzejskih dosežkov širši javnosti. “Kulturna dediščina nam zelo malo pomeni, če je ne znamo tudi valorizirati na način, da jo predstavljamo javnosti,” je pojasnil.
Zadovoljen je bil tudi koprski podžupan Alberto Scheriani, ki je v svojem nagovoru poudaril, da mineva letos natanko 45 let od nastanka nagrade, ki nosi ime po eni ključnih osebnosti slovenske zgodovine, Janezu Vajkardu Valvasorju, “in veseli me, da lahko z letošnjimi nagrajenci občutke delimo prav v Kopru, v našem v celoti prenovljenem biseru kulturne in zgodovinske dediščine, ne le našega mesta in občine, ampak veliko širše.« Po njegovih besedah muzej s tovrstnimi prireditvami v veličastni palači Belgramoni Tacco dokazuje, da ni zaprt sam vase, ampak gosti veliko kulturno obarvanih, pa tudi družabnih dogodkov, tematskih delavnic in pogovornih večerov, njegova vrata pa so vselej odprta tudi za protokolarne sprejeme in prireditve.
Nagrado za življenjsko delo je prejela Darja Pirkmajer, univerzitetna diplomirana arheologinja in muzejska svetovalka v Pokrajinskem muzeju Celje. V obrazložitvi so zapisali, da s svojim delom »na realni in simbolni ravni v javnosti predstavlja vse slovenske muzealce in s tem daje širši družbeni pomen našemu muzejskemu delu«. V svoji več kot tridesetletni karieri se je zapisala celjskemu prostoru, ki mu je s svojim prispevkom ohranjanja, predstavljanja in popularizacije arheološke dediščine pridala evropski format. Ustvarila je tri muzejsko-arheološke presežke, ki so mesto predstavili svetu: razstava Kelti na Celjskem (1991), večletni projekt Rifnik ter Knežji dvor v Celju.
Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke so prejeli Igor Sapač, Franci Lazarini in Špela Šubic za razstavno-založniški projekt Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem, Jure Mikuž in Nina Pirnat Spahić za projekt Čarobni jezik stripa: Tomaž Lavrič ter Ana Porok, Katarina Toman Kracina, Maja Kovač in Blaž Peršin za celovito prenovo Plečnikove hiše in postavitev stalne razstave.
Podelili so tudi tri častna Valvasorjeva priznanja. Prejeli so jih Jože Doles, Irena Škrabec, Marjan Rafael Loboda, Polona Strman, Božidar Strman Mišo, Mitja Novljan, Jože Obreza in Matej Pakiž za postavitev stalne muzejske zbirke Bloški smučar in njeno nadaljnje delovanje, kulturno društvo Priden možic za zasluge pri ohranjanju, predstavljanju in varstvu kulturne dediščine mesta Kamnik, Urška Stanovnik Elesini, Raša Urbas, Matej Pivar, Pia Anžel in Aksinja Kermauner za sodelovanje pri projektu Muzejska pot Dotakni se!.
Diploma SMD je romala v roke občine Trzin in Turističnega društva Kanj za doprinos k ohranjanju in promociji kulturne dediščine Trzina.
Valvasorjev nagelj, edina nagrada, ki se jo lahko podeli tudi nenominiranim projektom, je letos prejel Park vojaške zgodovine Pivka za izvedbo operacije Celovita ureditev kompleksa Parka vojaške zgodovine in postavitev novih stalnih razstav.
