Bistvene razloge za to razkrivajo prav demografski podatki, ki pravijo, da se v koprski občini, podobno kot v drugih predelih Slovenije, v zadnjih letih srečujemo s povečano stopnjo rodnosti in posledično z naravnim prirastom. Ta je bistveno višji od slovenskega povprečja in vpliva predvsem na povečanje števila prebivalstva – otrok po letu 2007, na kar pa vpliva tudi pozitiven selitveni prirast – med občinami in s tujino. Zaradi vsega tega je koprska občina, že v letu 2005, začela s povečevanjem števila oddelkov v posameznih enotah vrtcev in tako iz 88 oddelkov v letu 2004 prišla na sedanjih 129 oddelkov, ki delujejo na 29 različnih lokacijah, v okviru 8 zavodov. Ob tem pa vseskozi skušala, po svojih zmožnostih, zagotoviti sredstva za gradnjo novih oziroma obnovo obstoječih vrtcev, s tem pa zagotoviti več prostora in kar najboljše pogoje za naše najmlajše občane.
S tem je Mestna občina Koper dosegla nadpovprečno visoko stopnjo vključenosti otrok v vrtce, ta je bila v letu 2012, v drugi starostni skupini kar 98 odstotna, medtem ko je bila vključenost malčkov v prvo starostno skupino 65 odstotna.
Kaj pa tisti, ki ne dobijo mesta v želeni enoti vrtca?
Mestna občina Koper si, kot nam je pojasnil Timotej Pirjevec, predstojnik Urada za družbene dejavnosti in razvoj na koprski občini, prizadeva ustreči željam čim večjega števila staršev, vendar to ni vedno mogoče. »Tako staršem, ki svojega otroka ne uspejo vključiti v želeni vrtec najprej ponujamo druge razpoložljive možnosti, tistim, ki ostanejo brez vrtca pa subvencioniramo varstvo otrok v višini 100 evrov na mesec,« je bil jasen in ob tem dodal, da se nekaj novih naložb na področju predšolske vzgoje obeta tudi v letu 2014. V proračunu koprske občine so tako že zagotovljena sredstva za dograditev obstoječega vrtca na Škofijah, prat tako pa že teče faza projektiranja nadomestnega vrtca v Dekanih. V tem letu bo Mestna občina Koper energetsko sanirala kar tri vrtce, Enoto Kekec v Kopru, enoto Markovec in obstoječi del vrtca na Škofijah.
