Po podatkih mednarodne mreže Water Footprint Network vsak od nas porabi 5.000 litrov vode na dan, kar je enako velikosti manjšega bazena. Pri tem največ vode porabimo s potrošnjo živil in dobrin.
Danes imamo na Zemlji enake količine vode kot smo jo imeli pred tisočletji, vendar zaradi naraščanja svetovnega prebivalstva, prekomerne potrošnje in vse večjega onesnaževanja postajajo zaloge pitne vode vse bolj omejene. V večjem delu sveta tako uporabljamo več vode kot se jo sploh lahko obnovi naravno.
Na to problematiko opozarja tudi OECD, ki v svojem poročilu ugotavlja, da se bo povpraševanje po vodi do leta 2050 povečalo za 55 odstotkov, posledično pa naj bi skoraj polovica svetovnega prebivalstva živela v pomanjkanju vode.
Komunalna podjetja so se zato odločila, da prebivalce opozorijo na to problematiko in pokažejo koliko vode se skriva v živilih ter dobrinah, ki jih trošimo vsak dan.
Ko govorimo o porabi vode, nas večina pomisli na vodo, ki jo porabimo za pitje, kuho, čiščenje in osebno higieno. V resnici pa le malokdo pomisli, da se ogromne količine vode porabijo tudi za pridelavo in proizvodnjo dobrin. Poleg neposredno porabljene vode tako vsak dan porabimo še ogromne količine virtualne vode, kar skupaj predstavlja našo celotno porabo vode oz. naš vodni odtis.
Z nakupom sadja, zelenjave, mesa ali oblačil porabimo od nekaj sto do nekaj tisoč litrov vode. Po podatkih mednarodne mreže Water Footprint Network vsak od nas porabil 5.000 litrov vode na dan. Za skodelico kave se na primer skriva 264 litrov uporabljene vode, za 100 gramski zrezek govejega mesa 1.542 litrov, za 100 gramsko čokolado 1.720, za bombažno majico pa kar 2.495 litrov vode.
Komunala Koper in druga komunalna podjetja zato občane spodbujajo, naj se odločajo za izdelke in živila za katere je bilo porabljene manj vode, kupujejo lokalno pridelana živila ter se ravnajo po načelu odgovorne potrošnje in kupujejo zgolj tisto, kar potrebujejo. Velja tudi opozoriti na pomembnost pravilnega ločevanja odpadkov, saj z njim pridobimo sekundarne surovine, ki se uporabljajo za izdelavo številnih proizvodov, ne da bi se uporabljali primarni, naravni viri.
Da je pri izboljšanju tega področja še veliko možnosti, kažejo zadnje sejalne analize, ki smo jih opravili v Komunali Koper. Ugotovili smo, da med mešanimi komunalnimi odpadki pristane več kot 10 odstotkov kuhinjskih odpadkov, 12 odstotkov papirja in kartona in kar 59 odstotkov plastinih materialov. S tem, ko odpadkov ne ločujemo pravilno in jih odvržemo med mešane odpadke, izgubljamo dragocene surovine, ki bi se lahko reciklirale.
Komunala Koper, ki upravlja tudi centralno čistilno napravo na Srminu, opozarja, da še vedno živimo zelo razkošno in se ne zavedmo dovolj, da so vodni viri dragoceni in omejeni, še posebej v slovenski Istri. Zato je zelo pomembno, da se zastarele greznice nadomestijo z ustreznimi čistilnimi napravami in s tem prepreči, da bi neprečiščeni izpusti iz greznic prišli v podtalnico in posredno onesnažili vodne vire. Velja opozoriti tudi na premalo uporabljene alternativne vodne vire iz deževnice. Tako zbrana voda preko ustreznih priključkov meteorne vode je namreč zelo uporabna za izplakovanje v wc kotličnih, za pranje avtomobilov, posode in prerila, za zalivanje in številne druge namene, kjer je uporaba pitnih vodnih virov nepotrebna in neracionalna.
Predstavitev je nastala na pobudo Zbornice komunalnega gospodarstva, ki je tudi pobudnica in koordinatorka pobude Skupaj za boljšo družbo.
