Snežana Rodić je v svoji karieri dosegla veliko vrhunskih rezultatov. Osebni rekord 14,58m v troskoku jo je ob koncu letošnjega leta razvrstil na odlično peto mesto lestvice najboljših na svetu v letu 2013, osvojila je srebro na sredozemskih igrah v Mersinu, uvrstila se je v finale na svetovnem prvenstvu v Moskvi in v začetku novembra prejela priznanje za najboljšo atletinjo v Sloveniji.
Še lani je razmišljala o koncu kariere, sedaj pa ima spet željo nastopiti na olimpijskih igrah. Pred odhodom na priprave za svetovno dvoransko prvenstvo, ki bo pozimi na Poljskem, smo z njo naredili zanimiv intervju.
Kdaj ste se začeli ukvarjati z atletiko?
Atletika me spremlja že od malega. Začela sem pri šestih letih; najprej z igro na ulici, kasneje pa sem se vpisala v atletsko šolo.
Kdo so bili vaši trenerji?
S treningi sem začela pri Radu Gregoriču, bil je moj trener kar nekaj let in imam ga v lepem spominu. Naslednji je bil Jože Zadnik, nato še Boris Sulčič, kasneje pa sem se preselila v Novo Gorico, kjer je bil moj trener Bolgar Hristo Gergov. Kmalu zatem sem se preselila v Anglijo in tam je bil moj trener Arnold Malcolm, ki je treniral tudi Colina Jacksona in Linforda Christija. Eno leto sem bila članica te ekipe, potem je sledila pavza zaradi rojstva hčerke Lare. Od leta 2006 je moj trener Srđan Đorđević.
Vaša paradna disciplina je danes troskok. Kdaj ste se začela z njim resneje ukvarjati?
Najprej je bil moja disciplina mnogoboj, nato sem začela samo skakati v daljino. Prav v Novi Gorici mi je žena bolgarskega trenerja omenila, da bi lahko začela skakati troskok in sem poskusila. Če se prav spomnim, je to bilo pri 20 oz. 21 letih. Že v treh mesecih sem uspela izpolniti normo za EP do 23 let na Poljskem. Takoj na prvi tekmi sem normo uspela preskočiti, osvojila 12. mesto in tako v tej disciplini vztrajam še danes.
Ali bi si želeli nastopati še v kakšni drugi atletski disciplini?
Ja. Zanima me skok v daljino, saj sem letos odlično skakala (praktično brez treninga) in bi se najbrž tudi tu še dalo nekaj narediti.
Kateri uspeh vam največ pomeni?
Četrto mesto na evropskem prvenstvu, saj sem tedaj prvič občutila, da sem bila blizu stopničk. Takrat sem bila teden dni pred pričetkom tekmovanja celo bolna, vendar sem potem vseeno nastopila. Prav zaradi tega je bilo zame četrto mesto zelo velik uspeh. Na mediteranskih igrah, ki so bile v moji disciplini zelo močne, pa sem osvojila drugo mesto in s tem medaljo.
Letos vas je Atletska zveza Slovenije imenovala za atletinjo leta. Kaj vam pomeni ta naziv?
Pomeni mi veliko. To je moje prvo tovrstno priznanje in je bila nekakšna pika na i v moji tekmovalni karieri.
Kakšni so vaši načrti za leto 2014?
Pozimi bodo na sporedu najprej Balkanske igre,ki bodo odlična priprava za svetovno dvoransko prvenstvo na Poljskem. Poleti pa se bom udeležila diamantne lige in evropskega prvenstva v Zurichu.
