Kot politolog sem se med drugimi temami ukvarjal tudi z vprašanji participativne demokracije in mehanizmi, s katerimi se v procese odločanja v skupnosti vključuje čim širše število ljudi. Pri tem sem naletel tudi na avtorje, ki so opozarjali na pasti te sicer zelo demokratične prakse.
Med tveganji se opozarja na možnost, da pri odločanju prevladajo povsem egoistični interesi nekaterih nad skupnimi cilji skupnosti ter predvsem na veliko nevarnost manipuliranja. Pri nas so zelo moderne civilne iniciative in nekatere od teh imajo res utemeljene cilje in argumente, so pa tudi take, ki jih nekateri izkoriščajo za svoje ozke politične cilje.
V našem kraju lahko v živo spremljamo prav primer take manipulacije, ko se za domnevno demokratično civilno iniciativo skrivajo razočarani predstavniki opozicije, ki svoje frustracije zaradi volilnih neuspehov zdravijo na račun dejanskih interesov skupnosti. Kje v svetu bi civilna iniciativa zaustavila projekt prenove šole, ki bi zagotovil sodobne kakovostne pogoje za delo z otroki? Le kdo od staršev bi rušil projekt, ki bo njihovim otrokom zagotovil tako moderne pogoje šolanja, kot jih imajo drugod v občini?
Mestna občina Koper je v zadnjem desetletju in pol prenovila praktično vse šolske prostore in če prenove v Škofijah ne bi zaustavila opozicija, bi bil ta proces povsem zaokrožen. In če pogledate vse te prenovljene šole, lahko ugotovite, da se je prav v vsakem od teh projektov občina potrudila za gospodarnost in kakovost. Zato je dogajanje v Škofijah res nerazumljivo.
A nerazumljivo je le, če ne poznaš ozadja. Barbara Verdnik se je hotela v politični vrh povzpeti s, sedaj že propadlo, stranko Zares. Kljub številnim volilnim porazom, pa ji energije očitno ne zmanjka. In ni edina, saj se poraženci niza lokalnih volitev, na katerih so občanke in občani svoje zaupanje podelili županu Borisu Popoviču, povezujejo in iščejo načine, da to zaupanje rušijo z manipulacijami, saj jim kaj drugega tudi ne preostane. Toda, ali je rušenje vseh projektov res edina pot opozicije? Na to vprašanje odgovarjajo vsakokratni rezultati lokalnih volitev in prepričan sem, da bodo svoj odgovor dobili tudi letos jeseni, ko bodo ljudje izbirali med nadaljevanjem razvoja, ki ga vsakodnevno vidijo s svojimi očmi, in opozicijskim rušenjem vsega, kar je Koper dosegel v zadnjem obdobju.
Prav primer Škofij lepo kaže, kako deluje opozicija. V prve vrste pošilja druge ljudi, da njihovo početje ne bi bilo preveč vidno. To se je lepo pokazalo po srečanju uradnega vodstva civilne iniciative ŠPET z županom Borisom Popovičem. Ko so v mirnem in konstruktivnem pogovoru ugotovili, da ima v tem primeru prav župan in da so argumenti za prenovo osnovne šole utemeljeni, so projekt podprli. V duhu participativnosti jim je župan zagotovil tudi možnost neposrednega nadzora poteka investicije, da s tem še dodatno utrdi zaupanje v projekt, ki bi tudi otrokom v Škofijah zagotovil evropski standard šolskih prostorov. Sestanek so zapustili zadovoljni in vse je kazalo, da bo tudi ta burja v kozarcu vode pomirjena.
A kmalu po tem, ko se je konstruktivni pogovor zaključil z dogovorom o sodelovanju, so očitno v igro ponovno vstopili manipulatorji iz ozadja. Brez argumentov so predstravniki civilne iniciative namreč odstopili od dogovora, ki so ga sklenili in tako tudi dokončno onemogočili, da bi otroci nov standard šolanja uživali že letos. Nadaljevanje projekta bi namreč odstopalo prav od duha participativnosti in želje, da občina razvoj občine vodi v soglasju z občankami in občani.
V tej sagi pa je prišlo tudi do nove ugotovitve. Občina je posvetila tako pozornost civilni iniciativi ŠPET zaradi trditve, da njihove cilje podpira več kot 700 krajank in krajanov. To je za tak kraj kar lepa številka in jo je nujno spoštovati. Pa se je te dni odkrilo, da je tudi ta številka le manipulacija tistih, ki v ozadju iščejo svojo pot na oblast z lažmi, ker z odkrito igro ne morejo pridobiti zaupanja ljudi. Izkazalo se je, da so kreatorji iniciative manipulirali z ljudmi, ko so zbirali podpise za svoje cilje. Tako so nekatere prevarali na zboru krajanov, druge pa z zbiranjem podpisov od vrat do vrat.
To manipulacijo je med drugim razkrila nekdanja predsednica krajevne skupnosti Vlasta Vežnaver, ko je ugotovila, da je na seznamu podpornikov civilne inciative tudi njeno ime. Ko je predstavnika iniciatve opozorila, da se z njimi ne strinja in je svoj podpis dala na seznam udeležencev zbora krajanov, ne pa v podporo njihovim ciljem, ji je ta sprva odgovoril, da bo zadevo uredil. Po pogovoru z voditelji projekta iz ozadja pa se je tudi pri tem vprašanju premislil s povsem smešnimi izgovori. Umik podpisa naj bi bil možen le s pisno obrazložitvijo in tehtnimi razlogi za to. Kako prosim? Najprej z manipulacijami zbiraš podpise in ko si razkrinkan zahtevaš od prevaranih, naj pisno obrazložijo, zakaj so bili prevarani? To meji na kakšno komedijo, ki bi se ji lahko smejali, če ne bi bila v igri kakovost šolanja otrok.
Ali je torej rušenje vsega dobrega res edina pot opozicije? To bodo pokazale jesenske volitve, ko se bodo lahko krajanke in krajani Škofij odločili, kaj bi res radi. Takrat ne bo več prostora za podobne manipulacije, ker bo izbira povsem jasna. Bi radi nadaljevanje modernizacije in razvoja svojega kraja ali bi se vrnili v čase neučinkovitega vodenja občine s strani tistih, ki so svoje sposobnosti oziroma pomanjkanje teh že pokazali? Če boste odprli svoje oči in po spominu pobrskali, kakšen je bil Koper pred obdobjem županovanja Borisa Popoviča, bo ta odločitev enostavna. In ta odločitev bo zagotovila nadaljnji razvoj vašega kraja.
