Ekipa koprskih otrok se čez dva tedna odpravlja v Detroit na svetovno prvenstvo v robotiki. Pred odhodom so svoj nastop predstavili županu Borisu Popoviču in ga povsem navdušili. »Nisem si mogel niti zamisliti, česa so sposobni in kaj ustvarjajo ti otroci,« je dejal in jim zaželel uspešen nastop. Na koncu je v šali dodal, da jih po vrnitvi vabi na brioš, dokler še niso take svetovne zvezde, da bodo tako vabilo tudi sprejeli.
Osebno sem še posebej ponosen, ker je v tej ekipi tudi moj sedmošolec Timon, vsekakor pa gre za izjemen projekt, ki že pet let zapored dosega mednarodne uspehe. Tečaj robotike na Osnovni šoli Koper je primer dobre prakse, kako najbolj uspešne učence v neki disciplini navdušiti, da tudi po zadnjem šolskem zvoncu nadaljujejo z vpijanjem znanja. Pod vodstvom Alenke Malej ti mali talenti ustvarjajo velike reči, predvsem pa se poleg učenja tehničnega znanja učijo tudi veščin ekipnega sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in odnosov. Učijo se nastopanja, prepričevanja podjetnikov, ki jim v sklopu priprave projekta za prvenstvo predstavijo svoje rešitve in jih s prototipi tudi izvedejo v praksi. Naučijo se reševanja problemov in tudi tega, da je vsak neuspeh odlična priložnost, da ugotovijo, kje so zgrešili in kako to popraviti. Učijo se strasti za področje, ki jih veseli. Skratka, učijo se polnega življenja z vseh vidikov.
Mestna občina Koper se lahko pohvali z izvrstno šolsko infrastrukturo, ki je bila v zadnjih štirih mandatih skoraj povsem prenovljena in modernizirana, ostaja le še nekaj projektov, ki se bodo izvedli v prihodnjih letih. A to seveda ni vse. Res je pomembno, da imajo naši otroci izvrstne pogoje za delo, a pomembno je tudi, da se ta infrastruktura napolni s pravo vsebino. In prav Robosončki so primer vrhunske dodatne aktivnosti, ki zbere največje talente na tem področju in jim strast za matematiko in programiranje gradi pod strokovnim vodstvom.
Nastop na svetovnem prvenstvu v čemerkoli je seveda izjemno doživetje za vsakogar, kaj šele za otroke, ki jim take izkušnje odpirajo pogled na svet. Posebej je pomembno, da se dobro zavedajo, da nastopajo kot ekipa in da je za uspeh ključen prispevek prav vsakega od njih, saj so odvisni od popolne usklajenosti njihovega nastopa. Ker so v ekipi otroci različne starosti, se poleg strokovne skrbi odgovornih seveda razvije tudi mentorstvo starejših otrok, ki mlajšim pomagajo na vsakem koraku.
In kaj lahko ti otroci pričakujejo od svetovnega prvenstva poleg same izkušnje doživetja modernega sveta? Na takih dogodkih se tem otrokom pridružijo tudi vodstva najboljših svetovnih univerz, ki jih skušajo prepričati, da se odločijo za študij pri njih, ko bo prišel čas za to. Torej so ti svetovni talenti že v otroštvu tarča največjih znanstvenih institucij na svetu. Poleg tega so projekti, ki jih predstavljajo na prvenstvu, seveda tudi poslovno zanimivi.
Prav lahko se zgodi, da bo tudi letošnja ekipa svojo rešitev razvila v donosen posel, ki bo poleg tega prispeval k učinkoviti rabi vode in energije, kar postaja eno ključnih svetovnih vprašanj.
Iz mene ne govori samo ponos očeta, temveč resno stališče, da potrebujemo v Sloveniji prav take projekte, ki znajo iz najmlajših iztisniti največ od njihovega talenta. Na vsakem področju, ne le robotiki. Pri tem pa je še posebej pomembno, da se otroci skozi tako dejavnost gradijo v polne ljudi in da se zavedajo pomena sodelovanja in medsebojnega spoštovanja, na čemer gradijo skupne uspehe. No, od teh otrok se lahko veliko učimo tudi odrasli.
Sebastjan Jeretič
