V Pokrajinskem muzeju Koper je danes potekala otvoritev razstave, ki skozi slikarska dela vsestranskega ustvarjalca Marjana Kralja priča o zgodovini ladje Rex. Razstava o ladji vseh ladij bo v palači Belgramoni Tacco gostovala vse do 31. januarja.
Rex je prvič izplul 27. septembra 1931. Na tej vožnji čez ocean je bilo na njem 1872 potnikov. Na prvi plovbi je imela posadka težave z ladijskimi motorji, zato so morali plovbo prekiniti in v Gibraltarju odpraviti napako. Nekaj potnikov je iz strahu pred nadaljnjo plovbo ladjo zapustilo. Nato je Rex srečno prispel v New York, kjer so ga svečano sprejeli.
“Vesel sem, da sta Pokrajinski muzej Koper in Mestna občina Koper prepoznala potencial zgodbe o Rexu, ki je velik del naše zgodovine,” je ob otvoritvi povedal Marjan Kralj in dodal: “Kljub temu, da je danes tu razstava mojih slikarskih del, se nikoli nisem imel za umetnika. Glavni mejnik, da sem se začel zanimati za ladjo Rex, je bil dan, ko sem v roke dobil razglednico s sliko ladje Rex. Takrat sem jo prvič poskušal narisati.”
“Kraj, kjer je Rex končal svojo slavno pot zagotovo želimo še bolj ovrednotiti in zgodbo o Rexu ponesti v svet,” pa so bile besede direktorja Pokrajinskega muzeja Koper Luke Jurija.
Rex namreč še danes buri duhove. Bil je najsodobnejša ladja svojega obdobja in skoraj trikrat močnejši od Titanika. Od tu izhaja tudi mit, da je ladja imela 4 propelerje, od tega so tri izvlekli iz morja, eden pa je ostal skrit v zemlji na dnu morja. Po besedah Kralja,obstajajo pričevalci, ki lahko potrdijo obstoj četrtega propelerja.
Rex je bila italijanska čezoceanska potniška ladja, zgrajena in splovljena leta 1931 v ladjedelnici Ansaldo di Sestri Ponente v Genovi. Za gradnjo ladje, ki je bila tako velika in razkošna, so potrebovali zelo malo časa, zgolj dve leti in pet mesecev. Krstila sta jo italijanska kraljica Elena in kralj Vittorio Emanuelle III. V tistem obdobju je bil Rex največja potniška ladja, ki je plula pod italijansko zastavo. Visoka je bila 40 metrov, imela je 12 nadstropij, poleg tega pa dva visoka dimnika, ki sta dosegala višino petnajst metrov.
Ladja, ki je bila velika le nekaj manj kot so velika tri nogometna igrišča, se je ponašala z “modrim trakom”, nagrado za hitrostni rekord v vožnji čez Atlantik. V prispodobi jo lahko opišemo kot veliko mesto na vodi, saj je imela vse kar mesto potrebuje: butične trgovine, bogato opremljeno knjižnico, pošto, lastno radijsko postajo, tiskarno, dnevni časopis »Morske novice«, kino dvorano, dve športni dvorani, prostore za nego telesa, brivnico in česalnico, lepo opremljeno plesno dvorano, veliko igralnico za otroke, dva bazena z ogrevano vodo, fizioterapevtski kabinet in solarij. Za zdravje je bilo poskrbljeno s pravo malo bolnico in zobozdravstveno ordinacijo. Za duhovno potrebo pa je bila na razpolago lepo opremljena cerkev, kjer so se odvijali cerkveni obredi in poroke. Vsi prostori so bili klimatizirani.
9. maja 1940, v začetku II. svetovne vojne, je Rex odplul na svojo poslednjo vožnjo. Po njej so ladji spremenili videz, da bi bila manj opazna iz zraka. Pobarvali in potemnili so ji okna in nadgradnjo, da bi ji zagotovili večjo varnost. Ladja je med vojno služila za prevoze ranjencev. Proti koncu vojne so se Nemci odločili, da ji bodo poiskali boljše skrivališče. S petimi vlačilci so tako ladjo 5. septembra 1944 privlekli v Koprski zaliv med Žusterno in Izolo. Ker je bilo na tem mestu morje plitvo, je ladja približno 200 metrov od obale nasedla. 8. septembra 1944, ob 11. uri dopoldan, so letala Beaufighter angleškega vojnega letalstva pričela bombardirati ladjo. Kmalu je Rex začel goreti ter se prevrnil na levi bok. Gorel je štiri dni, nato je potonil.
Mogočna ladja Rex, ki je svojo življenjsko pot zaključila v našem morju, med Izolo in Koprom, si zagotovo zasluži posebno pozornost tudi danes, kot del naše zgodovine in obetavna turistična privlačnost. Kljub temu, da je kmalu po vojni postala t. i. rudnik železa, ki so ga vozili v Železarno Jesenice, je danes na dnu morja še vedno najti njene ostanke. Kot je pojasnil Aljoša Žerjal predstavnik podjetja Harpha Sea, ki je opravilo raziskave na območju, kjer je bil Rex potopljen, točne lokacije ne želijo izdati, saj je območje kjer njegovi ostanki ležijo zaščiteno kot arheološko najdišče.
