Le kdo med nami se ne spomni legendarnega APN-ja, ATX-a, BT-ja in dni, ko smo se kot najstniki prav s temi mopedi podili po vasi. Ves svet je bil naš, ko smo sedli nanje in se odpeljali dogodivščinam naproti. Legendarne Tomosove stvaritve še danes videvamo na cestah in ponosni smo lahko, da je del tako uspešne zgodbe tudi Mestna občina Koper.
Tomos je bil ustanovljen julija leta 1945, in sicer s podpisom sklepa o ustanovitvi tovarne motornih koles v Sežani. Že oktobra istega leta se je slovenska vlada odločila za gradnjo tovarne v Kopru, saj je Koper postajal glavno središče primorske industrije. Od samega začetka je Tomos izdeloval robustna motorna kolesa, primerna za neurejene in strme ceste. Kar nekaj časa so motorna vozila sestavljali v začasnih prostorih. Leta 1959 pa je novo tovarno v Kopru uradno odprl predsednik SFRJ Josip Broz – Tito.
Tomos skozi lupo zgodovine
Prvi izdelek, ki ga je Tomos predstavil javnosti, je bil motor Tomos Puch SG 250. Že v prvem letu delovanja so sestavili tudi 124 skuterjev RL in kar 100 mopedov. Tomos je svoje moči zelo hitro usmeril v lasten razvoj serijskih modelov. Začetki lastnega razvoja mopedov segajo v pozna 50. leta, ko so nastajale številne izpeljanke modela Puch MS 50. Tako imenovani Colibriji so imeli oznako VS 50. Najuspešnejši med njimi pa je bil Colibri tip 12.
V začetku 60. let se je Tomos osredotočil izključno na izdelavo dvotaktnih motorjev. Šestdeseta in sedemdeseta leta so bila najplodnejše obdobje Tomosa. Že na začetku 70. let so se namreč v Tomosu pričele prve priprave na izdelavo avtomatikov lastne konstrukcije. Nastal je Automatic A1, za katerega so v celoti izpopolnili motor z eno prestavo in ga vgradili v prirejeni cevni okvir starega avtomatika. Leta 1973 je nastal tudi Avtomatik A3. Avtomatik A3 je predstavljal pomembno prelomnico, saj so se Tomosovi motorji prav s tem jeklenim konjičkom začeli tudi na pogled ločevati od licenčnih Puchovih.
Med mladimi so v 70. letih postali zelo priljubljeni mopedi iz družin A-OS, A-ON in APN. Zlasti motorna vozila iz družine APN so mlade najbolj navduševala. Med drugim so v sedemdesetih naredili tudi prve Colibrije, ki so že imeli vgrajen motor Tomosove lastne konstrukcije (Colibri 14V).
Novi mejnik v razvojni dejavnosti so s seboj prinesla 80. leta, ko je Tomos posodobil celoten program dvokolesnih vozil. Prav posebno pozornost so z novim programom namenili tudi zmanjšanju hrupa in škodljivih snovi v izpuhu. Tako je nastal APN 6. Predstavnik nove generacije tomosovih motornih koles pa je postal BT 50 iz leta 1985. Kasneje so na osnovi tega modela izdelali model ATX 50C v terenski izvedbi. Leta 1998 poleg avtomatikov A3 torej zasledimo še ATX 50C, dve izvedbi APN 6, nov Colibri in TX5, ki je bil moped za otroke v kros izvedbi. Programu se je nato pridružil še Flexer.
Koprsko podjetje Tomos tako uspešno deluje že 61 let. Omeniti velja, da je Tomos med leti 1998 in 2016 postalo sestavni del korporacije Hidria. Ključni trgi za podjetje so: Nizozemska, države Beneluksa, Hrvaška, Srbija, Makedonija in nenazadnje tudi Slovenija.
Motorji, ustvarjeni za progo
Že leta 1956 so v Tomosu oblikovali ekipo dirkačev, ki se je še isto leto udeležila mednarodne dirke v Leningradu in osvojila prvo mesto v razredih 125 cm3 in 250 cm3. Na Tomosovo pobudo so leta 1959 prav na mednarodnih moto dirkah v Portorožu uvedli posebno kategorijo motornih koles prostornine do 50 cm3. Dirkalni Tomos Colibri je bil pionir cestno-hitrostnih dirk v tem razredu in je na tej dirki zmagal s povprečno hitrostjo 93 km/h. Leta 1960 se je Tomosova ekipa udeležila prvih tekmovanj v tujini. Tomosovi dirkalniki so zmagovali in zanimanje za Tomosove motocikle je temu primerno tudi naraščalo.
Zaradi velikega zanimanja za dirkalna motorna kolesa prostornine 50 kubičnih centimetrov doma in v tujini so v Tomosu leta 1962 izdelali prvo serijo dirkalnih motornih koles tipa D-5 in jo leta 1964 še posodobili.
Kot je zapisano na uradni spletni strani Tomosa, je mednarodna motociklistična zveza leta 1969 omejila najmanjšo dovoljeno težo dirkalnih motornih koles na 60 kg in največje število prestav na 6. Temu so se v Tomosu prilagodili z razvojem novega dirkalnega motornega kolesa D-6-S. Tomosova ekipa je z novim dirkalnikom nastopala na državnem prvenstvu Jugoslavije že leta 1968, leto kasneje se je udeležila tudi dirk za svetovno prvenstvo. Italijanski voznik Gilberto Parlotti je z njim leta 1969 in 1970 osvojil italijansko državno prvenstvo. Prav tako je leta 1970 Tomos osvojil naslova državnih prvakov v cestnohitrostnih motorističnih dirkah Švedske in Finske.
Potem ko je leta 1975 po 13 letih Tomosu naslov državnega prvaka odvzel nemški Kreidler, so v Tomosu nekaj let razvijali nova cestnodirkalna motorna kolesa. “Specialke”, kot so jih imenovali, so dopolnjevali in izpopolnjevali od modela GP (grand prix), GP 77 do GP 78 … Sledil je model GP 79, ki je na testiranjih na letališču Grobnik dosegel najvišjo hitrost, okoli 204 km/h, a ga zaradi izboljšav, ki po predpisih niso bile veljavne, na dirkah niso smeli uporabiti. Sezona 1983 je bila zadnja, ko je na dirkah za svetovno prvenstvo motornih koles sodeloval razred s prostornino motorja do 50 cm3.
Na Tomosovih motociklih so se kalili tudi najboljši slovenski vozniki
30. 11. 2004 se je zbrala komisija za hitrostni motociklizem, ki je na seji obravnavala tudi predlog podjetja Tomos Koper, ki naj bi ponudilo voznikom pogoje za nastop v pokalu Tomos v razredu Supermotard 125 ccm. V zapisniku je zapisano takole:
Tomosu so bili postavljeni naslednji pogoji:
– prvi dve leti za voznike niso potrebne licence
– vozniki plačajo organizatorju prijavnino, ki jo določi organizator v višini največ 10.000,00 Sit (takrat smo imeli še tolarje)
– v program se uvede 8 dirk v Sloveniji
Tovarna Tomos je ponujene pogoje sprejela in navedla kaj ponuja sama:
– motorno kolo Tomos z motorjem Yamaha 125 ccm ter komplet oblačil
– starost sodelujočih – letnik 1985 do 1991
– nagrade: na posameznih dirkah pokali, na koncu prvenstva zmagovalcu pokal, v trajno last zmagovalno vozilo, drugi- in tretjeuvrščeni prejmeta mopede Tomos
– Tomos poskrbi za infrastrukturo na dirkah z dvema šotoroma in svojo ekipo
– poskrbi za obveščanje v medijih glede izbora voznikov in vse v zvezi s tem
Po nekaj pomislekih so naposled le dali zeleno luč Pokalu Tomos. Tomos se je tako z letom 2005 vrnil na tekmovalna pota. Mladi pa so končno dobili priložnost stopiti v stik s svetom, kjer vas objame cunami adrenalina in poezija izpušnih cevi. Tako so se na Tomosovih motociklih preizkusili vozniki kot so: Uroš Nastran, Jan Habat, Alen Malnar, Matevž Hribar … Poleg naštetih voznikov sta se na Tomosovih motociklih kalila tudi Marko Ukota in Tine Saražin iz Kopra. Slednji je v svoji dirkaški karieri, ki jo je začel prav na Tomosovem motociklu, dosegal zavidljive rezultate (državni prvak – 2006, podprvak Tomos cup – 2007, prvak prvenstva Triveneto v kategoriji Expert – 2010, tretji v kategoriji top Class za prvenstvo Triveneto – 2012, podprvak prvenstva Triveneto Top class 2013, 2014 …). V letu 2015 pa je osvojil kar tri prvenstva, in sicer Slovensko državno prvenstvo, Srbsko državno prvenstvo in prvenstvo Alpe Adria.
