DomovKulturaV koprskem muzeju predstavitev knjige Krvavi poljub svobode

V koprskem muzeju predstavitev knjige Krvavi poljub svobode

Kultura Preglej vse novice
Deli vsebino

Pokrajinski muzej Koper in Univerza na Primorskem v torek, 13. decembra, ob 17. uri v okviru Srečanj z dediščino vabita na predstavitev knjige prof. dr. Aleksandra Panjeka z naslovom »Krvavi poljub svobode, Upor na galeji Loredani v Kopru in beg galjotov na Kras leta 1605«.

Kot je zapisano v uvodu knjige, je upor na galeji Loredani in beg galjotov na Kras leta 1605 neobičajno dobra, spektakularna resnična zgodba, ki povezuje takratno in sedanje čezmejno območje Beneške republike, habsburške Avstrije oziroma Slovenije, zamejstvo v Italiji ter tudi Jadransko morje in slovensko podeželje. Rekonstrukcija dogodkov sloni na več kot sto petdesetih zaslišanjih prebivalcev različnih krajev in podanikov različnih držav. Njeni protagonisti so pripadniki vseh družbenih slojev, od zasužnjenega turškega veslača do beneškega državnega poglavarja, od običajnih galjotov, kmetov, županov, navadnih in vidnih meščanov in plemičev do državnih uradnikov in predstavnikov.

muzej
Predstavitev knjige bo potekala v Pokrajinskem muzeju Koper. Foto: arhiv ekoper.si

Zgodba, ki vas popelje skozi burno zgodovino

V knjigi se zrcalijo tedanja aktualnost in hkrati globlji zgodovinski procesi, njene sestavine so izraz vsakdana malega človeka pa tudi geopolitične razmere v jadranskem prostoru. Tako tudi vsebina po začetni predstavitvi zgodbe posega na področja, kot so vsakdan na avstrijsko-beneškem čezmejnem območju na morju in kopnem, odziv kmečkega prebivalstva, delovanje lokalnih oblasti na beneški in habsburški strani, ravnanje beneških centralnih oblasti, ustroj sodne avtonomije kraških skupnosti in njihovo delovanje, beneški sistem galej in težave z gusarji v Sredozemlju in na Jadranu, delovne in življenjske razmere na galejah ter poreklo galjotov, nenazadnje pa tudi ravnanje in dejanja upornikov. Posebna pozornost je namenjena ohranjanju imen, izrečenih besed, s tem pa tudi priznavanju identitete posameznikom, ki v zgodovinskih delih še vedno redko nastopajo v prvi osebi. *