V Muzejski galeriji, na Kidričevi 23a, je do 28. maja na ogled osebna zbirka nekdanjega Iskraša Zvoneta Preseka.
Marsikdo ne ve, da smo tudi v Sloveniji imeli elektronskega giganta – tovarno Iskra. Vodilno slovensko podjetje na področju telekomunikacij, elektronike in avtomatizacije je v osemdesetih zaposlovalo kar 35.000 ljudi. Izdelovali so vse, od televizorjev in računalnikov do gospodinjskih naprav in telefonov. Slednji so v drugi polovici 20. stoletja dosegli vrhunec svojega razvoja, tako po zanesljivosti kot po oblikovanju.
Zbirka telefonov Iskra bo na ogled do 28. maja.
Tako so za telefon ETA 80, ki si je s svojo podobo prislužil ljudski vzdevek fitipaldi oz. palačinka, prejeli vse najuglednejše domače in mednarodne oblikovalske nagrade, imenovan pa je bil tudi za uradni telefon olimpijskih iger v Moskvi leta 1980. Model so v Iskri zaščitili le za evropske države, kar so s pridom izkoristili v ZDA in Aziji. Ocenjujejo, da naj bi bilo vseh prodanih kopij med 200 in 300 milijoni, medtem ko je Iskra izdelala »le« 5 milijonov kosov. Še več, cena za (ponarejen) telefon na ameriškem trgu – v newyorški veletrgovini Macy’s – je bila okoli 70 dolarjev, Iskrina cena pa le dobrih deset.
A kljub vsem ponaredkom (ali morda prav zaradi njih) je bil decembra 2010 telefon ETA 80 uvrščen v oblikovalsko zbirko Muzeja moderne umetnosti MoMA v New Yorku, telefon pa je tudi del zbirke Muzeja moderne umetnosti v Münchnu.
Žal se je z ukinitvijo oblikovalskega oddelka in napovedjo dobe mobilnih telefonov začel Iskrin zaton, ki se je leta 2000 končal s stečajem. Če bi se obrnilo drugače, bi morda namesto s samsungi in huaweii danes hodili naokrog z »iskro« v žepu.
