Cerkev v sv. Antonu letos obeležuje 450 let – njena vloga je bila že skozi zgodovino ključna za razvoj kraja in nenazadnje današnje krajevne skupnosti. Prav cerkev Svetega Antona Puščavnika je še danes jedro naselja, ki se s svojimi številnimi zaselki razprostira po pobočjih Jazbine in Marežganskega hriba.
Cerkev Sv. Antona Puščavnika stoji na manjši vzpetini na jugovzhodnem koncu naselja, njeno odminantno lego pa poudarja zvonik visok 28,97 metrov, ki so ga gradili v letih 1845 do 1847. Nastanek župnije sega v obdobje 15. in 16. stoletja, ko je bilo to območje pod Beneško republiko.
V zgodovini cerkve je župnijo vodilo 33 župnikov, kot 34. je župnijo pod svoje okrilje prevzel oče Franc Prelc, s katerim smo se pogovarjali. Zaupal nam je, da se je v zadnjih nekaj letih v cerkvi zgodilo kar nekaj zanimivih premikov.
Pozabljena zgodovina, ki je znova oživela
“Pogled v zgodovino, pa tudi razdiralno delo črvov je župljane prisislilo, da so se temeljiteje zazrli v delo svojih prednikov. Prav črvi, ki so pričeli razžirati dva cerkvena oltarja so namreč botrovali ugotovitvi, kakšne neprecenljive vrednosti dejansko sta. Oltarja, ki sta stara več kot 400 let sta namreč narejena iz čistega zlata, česar se pred tem nismo zavedali. Pod enim od oltarjev smo našli celo ostanek gotskih fresk. Poleg tega pa so tu še delo slikarja Zorzija Venture Brajkovića “Mati božja z detetom in svetniki”, križev pot, ki ga je napravila znana slovenska umetnica Jana Vizjak ter kropilni kamen iz leta 1674,” nam je cerkev razkazal oče Franc, ki nam je zaupal zgodbo kako je cerkev nastala.
20. maj 1567, je datum v glagolici zapisan na kamniti plošči nekdanjenega cerkvenega portala, tedaj sta namreč mojster Pavel Konc in starešina Anton Grgurić, dva laična predstavnika manjše skupnosti, ki je iz Svetega Antona hodila k maši v Kubed, dokončala drzen podvig dograditve cerkve, kar je takratnemu koprskemu škofu Ingeneriju omogočilo, da je že leta 1582 ustanovil samostojno cerkveno enoto, ki je bila ločena od župnije Kubed.
“Kolonisti iz Balkana, ki so živeli na tem območju, so se po načinu oblačenja močno razlikovali od tukajšnjih ljudi. K maši so hodili v Kubed, kjer pa prav zaradi svojega drugačnega izgleda niso bili najbolje sprejeti, zato so se odločili, da bodo postavili cerkev prav tu, kjer stoji danes. Nekoč je to bilo pokopališče in je tu domovala le kapela oz. majhen oratorij, za katerega je skrbelo staroselsko prebivalstvo. Poudariti je treba dejstvo, da so cerkev zgradile laične roke, brez pomoči duhovnika in prav zato je ta cerkev še toliko bolj posebna,” je o nastanku cerkve povedal oče Franc.
Cerkev, ki so jo zgradile laične roke
Oratorij je imel tri oltarje. Posvečeni naj bi bili sv. Roku, sv. Antonu Puščavniku in sv. Janezu Krstniku. V 17. stoletju pa so cerkev razširili tako, da so zgradili glavno kapelo in vanjo postavili oltar sv. Antona Puščavnika s Carpaccievo sliko, ostala dva oltarja pa sta ostala prislonjena na stenah ladje.
Leta 1925 so vanjo postavili sliko sv. Antona Puščanivka, delo slikarja Ermenegilda De Troya, ki cerkev krasi še danes. Oltar, ki stoji pred njo je narejen iz oljčne korenine, stare več kot 600 let. V daritveni oltar so vdelane relikvije blaženega Antona Martina Slomška in mučenca Lojzeta Grozdeta.
Tu sta še skozi zgodovino prezrta zlata oltarja sv. Petra in sv. Boštjana. Prvi je v svoji zgodovini doživel kar nekaj predelav, a so mu danes vrnili nekdanji blišč. Njegov nastanek sega v leto 1628 o čemer priča tudi njegov renesančni izgled. Prav s svojo renesančno naglašenostjo je redek primerek na naših tleh. Marija, ki ga je krasila preden so mu vrnili njegov nekdanji sij, pa danes krasi zgornji desni kot cerkvene ladje. Oltar sv. Boštjana, ki je nastal leta 1685 je prav tako doživel kar nekaj predelav, a je danes tudi temu povrnjena veličast, ki sodi v obdobje poznega baroka.
Delo priznane slovenske umetnice in prva šola
Najdragocenejše slikarsko delo v cerkvi pa je zagotovo delo slikarja Zorzija Venture Brajkovića “Mati božja z detetom in svetniki”. Po naročilu bratovščine sv. Janeza je delo nastalo leta 1600. Zelo zanimivo pa je v cerkvi tudi delo priznane slovenske umetnice Jane Vizjak, ki je narisala celoten križev pot.
Poleg vsega naštetega pa so tu še kropilni kamen iz leta 1674, kropilni kamen iz leta 1675, kip srca Jezusovega in slika sv. Roka, bogato okrašena prižnica ter orgle iz leta 1863.
Kot nam je zaupal oče Franc Prelc je bil eden pomembnejših župnikov Jožef Anton Brozina, saj je prav on med leti 1864 in 1866 dejavno sodeloval pri ustanovitvi prve šole v Sv. Antonu, ki se je nahajala prav v prizidku župnišča v neposredni bližini cerkve. Tako v letošnjem letu poleg 450. obletnice cerkve, praznujejo tudi 150. obletnico prve šole v Sv. Antonu.
