Zmerna burja, ki že piha po Primorskem, se bo popoldne in zvečer okrepila, na določenih predelih bo v sunkih dosegla hitrosti od 100 do 120 kilometrov na uro. Še nekoliko močnejšo burjo napovedujejo za jutri, ko naj bi posamezni sunki dosegli hitrost kar 140 kilometrov na uro.
Vreme drugod po Sloveniji bo sicer pretežno oblačno, po nekaterih predelih države pa bo občasno naletaval tudi sneg. Medtem ko bo na Primorskem svojo moč kazala burja, bo drugod pihal severovzhodnik. Najvišje dnevne temperature bodo od –3 do 1, na Primorskem pa se bo živo srebro povzpelo do 5 stopinj Celzija.
Plimovanje morja v Koprskem zalivu v letu 2017
Agencija RS za okolje je v minulih dneh objavila prognostične tabele plimovanja morja v Koprskem zalivu za leto 2017. Prognoza plimovanja morja napoveduje višino morske gladine, ki jo določata privlačni sili Lune in Sonca. Rezultanti teh sil se spreminjata v odvisnosti od njune lege glede na Zemljo, zato je mogoče relativno točno določiti tako imenovano astronomsko plimovanje oz. čas nastopa oseke in plime za poljuben dan v prihodnosti.
Prognozirano plimovanje je izračunano za mareografsko postajo v Kopru in z manjšimi odstopanji velja za celotno področje slovenskega morja. Povprečna amplituda plimovanja v svetu znaša od 2 do 3 metre, v severnem Jadranu pa zgolj 0,6 m in je med nižjimi, podatki pa so kljub temu pomembni za obmorske prebivalce in plovbo.
V Koprskem zalivu opazujemo spreminjanje višine morja od leta 1960
Merilno mesto je namenjeno predvsem spremljanju in napovedovanju poplavnih višin morja, daljši časovni nizi in analiza vplivnih parametrov pa dajejo tudi vpogled na učinek podnebnih sprememb. Srednja letna višina morja se je v opazovanem obdobju gibala med 211 in 232 cm. Največji odmik od srednje vrednosti za dolgoletno obdobje 1960–2015, ki znaša 218 cm, je bil 14 cm leta 2010.
Zviševanje gladine morja ob slovenski obali posledica pogostih vremenskih sprememb
Zaradi značilne dinamike Jadranskega morja in geografske lege merilne postaje Koper v severnem delu mesta na agenciji RS za okolje ugotavljajo, da je zviševanje gladine morja ob slovenski obali tudi posledica pogostih vremenskih sprememb.
Kot vemo, se pri globalni oceni sicer večji delež zviševanja morske gladine pripisuje raztezanju morij zaradi višje temperature in taljenju ledenikov. Napoved je dostopna TUKAJ. *
