Eva Čanadi s hitrimi koraki med najboljše

Naši krajiPogovoriŠport Preglej vse novice
Deli vsebino

20-letna Eva Čanadi je doma iz Kopra. Je prva v seriji obetajočih športnikov iz domačega okolja, ki jih bo naš in vaš portal predstavil v prihodnjih mesecih. Nekoliko bolj se bomo posvetili tistim športnim panogam, ki so manj znane in priljubljene, vsekakor pa ne bomo zanemarili niti najpopularnejših iger z žogo. Za začetek smo se odločili za predstavitev športnice, ki Slovenijo tudi v nekoliko zapostavljenem športu, kot je hitra hoja, postavlja na mednarodni atletski zemljevid.

Mlada atletinja, članica Atletskega kluba Koper, ki letos prvič tekmuje v starostni kategoriji mlajših članic, je že v preteklosti kot mladinka močno opozorila nase. Tako smo na tem portalu že poročali, da je lani pri svojih 18 letih izboljšala kar 29 let star članski državni rekord v hoji na 10 km. Je prva Slovenka, ki je na uradnem tekmovanju prehodila olimpijsko razdaljo 20 kilometrov. Na tekmi na dunajskem Praterju je postavila čas 1:54:23, a ga leto kasneje še bistveno izboljšala. Tudi lani je dobro nastopala in med drugim postavila kar dva nova članska državna rekorda na obeh daljših razdaljah. A letošnjo sezono je, tako kot tudi vsem ostalim športnikom doma in po svetu, prekinila epidemija koronavirusa. A mlada koprska športnica se ni pustila zmesti, v tem času se namreč že pripravlja na nadaljevanje sezone.

V atletiko se je zaljubila v mladih letih

Atletiko trenira že od mladih let. Ko jih je imela štiri, se je ljubiteljsko ukvarjala s tekom. Trening je ponujal veliko igre, ker sta ji bila gibanje in šport vedno všeč, je tekla tudi preko ovir in skakala v daljino. Do preboja je prišlo, ko se je pri 11 letih na državnem prvenstvu v atletiki prvič srečala s hitro hojo. »Takrat je bila ta disciplina prvič na sporedu državnega prvenstva in moja trenerka me je vprašala, ali bi poskusila. Takoj sem bila za. Kmalu zatem so se oglasila še tri dekleta, ki pa so kasneje prenehala trenirati. Takrat smo tekmovale na kratki razdalji 800 metrov. Sodelovalo je še nekaj deklet in uprizorile smo zanimivo, napeto tekmo. Bili smo podobno hitre. Skupaj z dekletom iz Prekmurja sva se borili za zmago, na koncu me je sicer prehitela, a le en meter. To je bilo prvič in hkrati zadnjič, da me je v Sloveniji katera izmed nasprotnic prehitela.«

Hitra hoja je specifična in zahtevna tehnična panoga, kjer se hitro zgodi, da tekmovalka iz hoje preide v tek in potem sledi diskvalifikacija. Eva pravi, da mora biti tekmovalka zelo pozorna na to. Potrebno je veliko vaje. Ob progi so vselej najmanj štirje mednarodni sodniki, ki budno opazujejo vsak korak nastopajočih. Samo malo nepozornosti in tekme je lahko konec. Sama se je s tehniko hitre hoje srečala, ko je spremljala atletiko na televiziji, predvsem olimpijske igre. Kot je poudarila, se ji je zdelo zanimivo. Spoznala je specifično tehniko hitre hoje in jo tudi že doma, sicer za šalo, preizkusila. »Tehnike se lahko hitro priučiš. Veš čas moraš imeti v mislih, da mora ena noga ostati v stiku s tlemi in da je treba iztegovati kolena,« je dodala Eva, ki na tem področju hitre hoje v Sloveniji orje ledino. Konkurenca ni prav zelo močna in pravih mednarodnih uspehov slovenski atleti še nimajo.

Prava konkurenca je na mednarodnih tekmah

Kljub dejstvu da v taki konkurenci ni težko doseči zmag na domačih prizoriščih, je potrebno tudi pri hitri hoji veliko in predvsem pravilno trenirati, je opozorila mlada koprska športnica: »Treniram veliko in upam, da bom vedno boljša. Zelo malo športnikov pri nas trenira hitro hojo. Niso preveč navdušeni za to disciplino. Mnogim se zdi težka, tudi smešna. Migaš z boki, ljudje, ki gledajo, imajo vtis, da si bodo športniki izpahnili kolke. Škoda, da je tako, ker v svetu je to zelo cenjena panoga in se z njo ukvarja ogromno ljudi. Nas, ki resno delamo, torej fantov in deklet, je le tam do 25. No, upam, da bo v prihodnje bolje.«

V mednarodnem merilu je vse bolj zahtevno. Tako kot v vseh ostalih športih je tudi za uspeh v hitri hoji treba vložiti ogromno dela. Razdalje petih, desetih ali več kilometrov je treba prehoditi do cilja. Eva je opozorila, da je popolnoma nemogoče priti na tekmo in kar tako prehodit razdaljo v celoti. Za uvrstitev na velika mednarodna tekmovanja je treba dosegati postavljene norme, kar niti v hitri hoji ni preprosto. Eva ima v športu, s katerim se ukvarja, še visoke cilje. A tiste najvišje, kot so medalje na največjih tekmovanjih, so za zdaj oddaljene. Njen prvi kratkoročni cilj je uspeti v konkurenci mlajših članic. V tem trenutku sicer ni ravno v najboljši formi, saj je njen trener zamejski Slovenec, ki v zadnjem obdobju ni mogel sodelovati na treningih. Zato je bilo težko, pravi Eva, ki je v času epidemije novega virusa trenirala sama oziroma s kolegico Andrejo. Prav ona ji je bila v tem času v oporo in spodbudo. Do zdaj je tekom in kolesarjenjem skrbela predvsem za kondicijsko pripravo. Čeprav še ne ve, ali bodo letos tekme sploh potekale, se trudi, da se čimprej vrne v staro formo. Kot pravi, je pri hitri hoji tako, da če teden ali dva ne treniraš dovolj intenzivno, potrebuješ kar nekaj časa, da se vrneš.

Optimistično zre v prihodnost

Eva Čanadi z optimizmom zre v svojo atletsko prihodnost. Ponosna je na rezultate, ki jih dosega, a še posebej izpostavlja dva izida. Prvega je dosegla na balkanskem prvenstvu v hitri hoji v Grčiji, ko je na razdalji 10 kilometrov v težkih in vetrovnih pogojih vpisala sedmo mesto, a je bila z rezultatom 53 minut in 29 sekund zelo zadovoljna. Še bolj ponosna je na izid, ki ga je dosegla na daljši razdalji (20 kilometrov) na lanski tekmi na Dunaju, ko je hodila eno uro, 48 minut in 18 sekund, kar pomeni nekaj več kot 11 km/h povprečne hitrosti. Pred tekmo ni bila najbolj prepričana v svojo formo, ampak na koncu ji je na progi, ki ji ustreza, šlo dobro. K dobremu rezultatu je pripomogla tudi spodbuda s strani drugih udeleženk. Naj bo v prihodnje še velikokrat ponosna na svoje rezultate. Mi bomo močno navijali zanjo.

Foto: V.K., osebni arhiv Eve Čanadi