Danes je Mestno občino Koper obiskal Nicolas Protonotarios, grški veleposlanik v Sloveniji. Obisk je potekal v prijateljskem vzdušju, sprejela pa sta ga podžupan Peter Bolčič in županova svetovalka Jana Tolja.
Izmenjali so nekaj besed o turizmu, ki je tako v Grčiji kot tudi v Kopru zelo razvit. Zagotovo k temu veliko pripomore naša športna infrastruktura, ki jo je veleposlanik zelo pohvalil. Med drugim so ga zanimale tudi naše lokalne prireditve in obljubil je, da bo veleposlaništvo na njih aktivno sodelovalo.
Nicolas Protonotarios je poudaril predvsem skupno zgodovino, ki Grčijo in Slovenijo ter predvsem Grčijo in Koper močno povezuje še danes.
Priložnost je izkoristil predvsem za to, da predstavnike Mestne občine Koper 22. aprila povabi na prireditev, ki jo v Kopru organizira grško veleposlaništvo. Prireditev bo potekala ob kipu Ioannisa Kapodistriasa, kjer bodo uprizorili dramo z naslovom Kapodistrias in položili venec v čast prvemu predsedniku grške republike.
Ob sprejemu je grški veleposlanik Mestni občini Koper izročil značilno grško olje, medtem ko je sam v dar prejel županovo vino in olje.
Prvi predsednik Grške republike
Na otoku Krf se je 11. februarja leta 1776 rodil Ioannis Kapodistrias, prvi predsednik neodvisne grške države. Kapodistrias, čigar priimek izvira iz Kopra, ima v našem mestu svoj trg in bronast kip, ki ga je Kopru poklonila grška vlada.
»V znamenje počastitve prvega grškega guvernerja, branilca svobodomiselnosti in znanilca evropske ideje, mestu, od koder izvirajo njegove korenine in čigar ime nosi,« je zapisano na tabli ob bronastem spomeniku na Kapodistriasovem trgu.
Kapodistrias je bil eden od ustanoviteljev ideje o evropski enotnosti
V današnji historiografiji (H. Koukou) Kapodistrias velja za enega od ustanoviteljev ideje o evropski enotnosti, tudi njegova kariera, ki jo je gradil na Krfu, v Rusiji, Švici in Grčiji, kaže na kozmopolitske poglede, ki pa so jih zasenčile njegove avtokratske poteze po prevzemu najvišjih funkcij v novi grški državi. Bil je sodobnik izolskega pesnika in borca Pasquala Besenghija degli Ughija.
Grška narodna skupščina ga je leta 1827 izbrala za prvega predsednika Grške republike. Vladal je absolutistično, se naslanjal na vojsko ter se želel oklicati za kralja, zato je naletel na oster odpor liberalnih politikov. Umrl je v Nauplionu kot žrtev atentata leta 1831.
Njegovi predniki so pripadali koprski plemiški družini Vittore (de Victore), ki jo v Kopru zasledimo leta 1329. Po izročilu te družine naj bi se leta 1373 zaradi neprestanih spopadov s koprsko družino Verzijev ena veja družine Vittore izselila na otok Krf, kjer se je ustalila in si nadela naziv grofov Kapodistrias, iz te pa je izšel tudi Ioannis Antonios Kapodistrias.
Družina Vittore je imela v Kopru in zaledju veliko posestev, bili pa so tudi zemljiški gospodje v Sv. Petru in Krkavčah.
Mestna občina Koper je leta 2007 vstopila v mrežo mest Ionnisa Kapodistriasa
Koper in Krf sta imela v obdobju Beneške republike (1279-1797) pogoste stike. Koprski podeželani so kot vojaki odhajali na Krf, kjer so se borili proti Turkom, mnogi prebivalci Krfa pa so v koprskih dokumentih zabeleženi kot trgovci, poslovneži ali priseljenci.
Prevzeti priimek plemiške rodbine je geografskega porekla in izvira iz besede Capo d Istra. Grof, zdravnik, diplomat mednarodnih razsežnosti, revolucionar, vizionar in prvi predsednik neodvisne Grčije kot pomembna zgodovinska osebnost še dandanes povezuje Slovenijo in Grčijo.
Grčija je leta 2001 v znak prijateljstva podarila Sloveniji oziroma Kopru bronast kip Kapodistriasa v njegovi naravni velikosti (delo grškega kiparja K. Palaiologosa), ki stoji na istoimenskem trgu sredi Kopra.
Mestna občina Koper je konec februarja 2007 vstopila v mrežo mest Ioannisa Kapodistriasa. V mreži so poleg Mestne občine Koper in Krfa, še grški mesti Aegina in Nafplion ter ciprsko mesto Ammochostos.
