Krajevna skupnost Hrvatini obsega vas Hrvatini in njene gručaste zaselke na Miljskem hribu. Razteza se od Fajtov na vzhodu do Lovrana na zahodu. Gre za obmejno naselje, ki je bilo skozi zgodovino vpeto v večjezično oziroma večkulturno okolje.
Čudovita lokacija Hrvatinov nudi pogled tako na Koprski kot na Tržaški zaliv. V KS Hrvatini spadajo naslednja naselja: Barizoni, Cerej, Kolomban, Premančan in Hrvatini.
Čeprav so postali Hrvatini sodoben kraj z vso potrebno infrastrukturo, je še marsikje videti stare, pristne domačije. Mnoge med njimi so adaptirane v sodobne domove, nekaj hiš pa še vedno kljubuje zobu časa. Hrvatinčani so se še nedavno ukvarjali predvsem s kmetijstvom: sadjarstvom, oljkarstvom, vinogradništvom, danes pa so večinoma zaposleni v obalnih mestih.
Kamnita dediščina Miljskih hribov in bogata zgodovina
Kamen je identiteta KS Hrvatini, saj sta lega in kamninska zgradba omogočili izjemno dediščino, ki je nastala iz peščenjaka od prazgodovine do danes. Kljub temu jerte in suhi zidovi izginjajo, zato se krajani borijo za njihov obstanek. Kot je zapisal Franc Malečkar, so nekoč spretne roke kamnosekov znale izklesati iz peščenjaka korita, mize, klopi … Pred uporabo valovite pločevine in plastike so bili tudi obcestni stebri iz tega materiala, vendar so kasneje z obnovami cest začeli izginjati. Tako nekatere redke najdemo samo še na slemenski cesti v Lovranu in v Fajtih.
Južno od vrha Sv. Mihaela, med Čamporami in Sv. Brido, se na sončnem pobočju nad dolino Sv. Jerneja dviguje skupek hiš, ki tvorijo zaselek Kolomban. Od tod se odpira čudovit razgled. Stare kolombanske hiše, zgrajene iz rumenkasto-sivkastega peščenjaka, se lokasto bočijo nad dolino Sv. Jerneja, pogled pa sega vse do Savudrije.
Tako v Kolombanu kot na Sv. Bridi je bilo nekoč počivališče za romarje. Tu so se romarji lahko okrepčali in si nabrali novih moči. V srednjem veku so romarji iz srednje Evrope in Podonavja prihajali v te kraje, da bi se v istrskih pristaniščih vkrcali na ladje proti Sveti deželi ali proti italijanskim svetiščem. Pred nekaj desetletji je to hipotezo potrdilo odkritje ostankov poslikave iz 15. stoletja v hiši s hišno številko 46, na kateri je naslikan doprsni portret moškega s klobukom iz 15. stoletja in domnevno bisago na rami.
Dejstvo, da je tudi Sv. Brida irska svetnica, napeljuje na misel, da so ti dve počivališči za romarje ustanovili irski menihi, katerih prisotnost v teh krajih je zgodovinsko izpričana. Na tem mestu je bilo odkrite veliko rimske lončenine. Med zaselkom in mejnim prehodom v Čamporah je za obiskovalca zanimivo tudi staro lovransko pokopališče, obdano z mogočnimi cipresami, ki so dobro vidne celo iz doline Sv. Jerneja. Na pokopališču, na katerega vodi velik portal s kritino novejšega datuma, je cerkvica. Na njenem pročelju so vidni štirje stebri z dorskimi kapiteli, ki podpirajo arkadno stebrišče.
Vzgoja, izobraževanje in pester nabor prostočasnih dejavnosti
Tudi v Krajevni skupnosti Hrvatini praznujejo dan borca, in sicer 4. julija, ko organizirajo komemoracijo v čast padlim borcem v NOB. In prav po padlem borcu se imenuje tudi osnovna šola v Hrvatinih – Osnovna šola dr. Aleš Bebler – Primož. Poleg osnovne šole tu že 30 let stoji tudi vrtec. V oddelke so vključeni tudi otroci s posebnimi potrebami za katere poleg osebja vrtca skrbijo tudi zunanji izvajalci dodatne strokovne pomoči.
V Hrvatinih deluje veliko društev, ki skrbijo za ohranjanje kulture, športa in zabave. To so: Teniški klub Hrvatini, Združenje protifašistov borcev za vrednote NOB in veteranov Koper, Društvo upokojencev, Kulturno in športno društvo Hrvatini, Prostovoljno gasilsko društvo Hrvatini, ki je letos praznovalo 60. obletnico, Turistično društvo in Kulturno društvo Hrvatini, v okviru katerega delujeta Folklorna skupina Oljka in Mešani pevski zbor Adriatic.
Kot je zapisano na uradni spletni strani KS Hrvatini, je bilo Kulturno društvo Hrvatini ustanovljeno 18. septembra 1987. Pevski zbor, ki je deloval v okviru kulturnega društva, je imel svojo prvo vajo oktobra 1987 v hrvatinski osnovni šoli pod umetniškim vodstvom maestra ljubljanske Opere g. Vladimirja Koblerja. S svojim prihodom v Hrvatine je Vladimir Kobler odločno posegel v razvoj in širitev kulturne dejavnosti v tem kraju, za kar je bil 23. 12. 1989 imenovan za častnega krajana Hrvatinov. Z njegovim posredovanjem je prišlo do tradicionalnega sodelovanja z ljubljansko Opero, ki je sodelovala tudi pri projektiranju novega kulturnega doma v Božičih. Prav v novem kulturnem domu ste pred kratkim lahko gledali predstavo Lepotica in psihoanalitična zver kolumnista, bivšega politika in psihoanalitika Romana Vodeba. Vsa ta leta kulturno društvo aktivno deluje in je nosilec kulturne dejavnosti v Hrvatinih. Prepoznavno je tako na področju Mestne občine Koper, kakor tudi širše. Naj omenimo, da je društvo prisotno tudi v mednarodnem prostoru, saj je večkrat gostovalo v Italiji, Avstriji, Belgiji, Španiji, Danski in Grčiji.
Poleg Kulturnega društva Hrvatini so močno dejavna tudi ostala prej našteta društva, ki krajanom nudijo pestro paleto zanimivih dogodkov. Tako na primer društvo upokojencev poskrbi za aktivno udejstvovanje starejših občanov, turistično društvo s ponosom ponese v svet dobro besedo o Hrvatinih, teniški klub Hrvatini kali mlade upe tenisa, gasilsko društvo pa poskrbi, da so vse generacije aktivne, saj jih združuje tako veselje do gasilskega dela kot tudi do druženja ob igranju pandola in ostalih zabavnih športnih iger, ki so organizirane v okviru gasilskih društev v Sloveniji.
