Potem ko so osnutek državnega prostorskega načrta za hitro cesto Koper–Dragonja v ponedeljek razgrnili v Portorožu in Kortah nad Izolo, so v torek popoldne predlog trase predstavili še v Kopru. V do zadnjega kotička napolnjeni dvorani se je zbrala množica krajanov, ki zasnovanemu projektu niso naklonjeni, svoje pripombe pa so podali tudi predstavniki koprske občine.
Tudi koprska občina za traso pod Baredi
Kot je uvodoma povedal koprski podžupan Peter Bolčič, se koprska občina (tako kot tudi sosednji občini Izola in Piran) zavzema za različico trase pod Baredi, saj vključuje že zgrajeni predor Markovec in promet preusmerja stran od strnjenih naselij urbanega dela mesta in zaledja, so pa pristojni kljub temu natančno proučili tudi predlog ministrstva in podali kar nekaj predlogov izboljšav obstoječe trase.
Alternativno rešitev so v koprski občini ponudili že za gradnjo priključka Bertoki. Z razširitvijo nadvoza čez hitro cesto in snovanjem uvozov ter izvozov na hitro cesto oziroma bertoško vpadnico je poseg v prostor minimalen, pri tem pa se ohranijo tudi vsi obstoječi stanovanjski objekti. Nadalje so neustrezno rešitev videli v obstoječi trasi mimo strnjenega naselja Šalara, kjer so predlagali, da bi cesto namesto po nasipih raje speljali v pokritem vkopu. Ob tem bi poskrbeli za regulacijo Badaševice, s čimer bi zagotovili poplavno varnost Šalare, prav tako pa bi vkopana cestna infrastruktura dopuščala možnost nadaljnjega prostorskega razvoja tega območja.
Problematičen in neustrezno zasnovan je po mnenju občine tudi priključek Šalara, ki bi ga morali izvesti v obliki romba s posebno obliko turbo krožišča, prav tako pa bi se na račun nekoliko daljšega predora Šmarje izognili gradnji nepotrebnih viaduktov in usekom, s čimer bi ohranili obstoječe objekte in kmetijske površine ter funkcionalnost prostora. V koprski občini so prav tako pod vprašaj postavili nujnost gradnje več bencinskih servisov in avtocestne baze na več lokacijah vzdolž avtocestne trase, ki bi jih lahko nadomestili z enotno bazo na območju Bertokov, v neposredni bližini gospodarsko-obrtne cone Sermin.
Alternativna rešitev, ki so jo predlagali v koprski občini, predvideva tudi vključitev območja Slavček v trenutni DPN, v okviru katerega bi prometno razbremenili uvoz in izvoz na hitro cesto kot tudi na novo povezali mesto s preostalim delom Olma in Šalare. *
