Ali je mogoče, da si sodišče, ki naj bi delovalo povsem neodvisno in kot sami pravijo »v imenu ljudstva«, želi zastaranja primerov? Je mogoče, da namesto iskanja resnice in nepristranskega sojena, sodišča stremijo k zmontiranim političnim procesom, katerih namen je diskreditacija posameznika na vseh ravneh? In končno, ali je res mogoče, da mora obdolženec v svoj bran dokazovati nedolžnosti, namesto da bi mu sodstvo oziroma tožilstvo dokazovalo krivdo?
Odgovor je na žalost pritrdilen, na koprskem sodišču je mogoče vse, in to je prej pravilo, kot izjema.
O tem priča tudi zanimiva statistika sodnih zadev koprskega župana Borisa Popoviča, ki so se začele vrstiti takoj po njegovi izvolitvi na županski stolček. Od leta 2002 do danes je tako zoper njega teklo kar 47 različnih sodnih postopkov, od katerih je bilo 14 primerov razžalitev posameznih fizičnih oseb. V drugih primerih so Popoviča ovajali zaradi različnih kaznivih dejanj, največkrat so mu očitali zlorabo položaja oziroma uradnih pravic.
Kazenske ovadbe so budno spremljali tudi mediji – seveda, le kako bi zamudili sleherno priložnost, da koprskega župana očrnijo pred javnostjo in ga prikažejo kot kriminalca – ki pa nikoli niso omenili, da se je od silnih 47 zadev zgolj v 17 sojenje dejansko začelo. Večinoma je šlo za primere razžalitev, 4 postopki pa so taki, v katerih mu dejansko očitajo »zlorabo položaja«. Štiri je bistveno manj od 47, kajne?
Pa si pobližje oglejmo te štiri zadeve: prvi dve, »nogomet« in »kapučini«, izhajata še iz časov, ko je bil Boris Popovič še podjetnik in se mu o tem, da bi vodil koprsko občino, niti sanjalo ni. Prva zadeva – nogomet, se je končala z ustavitvijo postopka, saj mu kaznivega dejanja očitno niso mogli dokazati, »kapučini« oziroma utaja davkov v gostinskih lokalih v njegovi lasti, pa so se po letih na sodišču končala z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, da postopek ustavi, ker očitano dejanje sploh ni bilo kaznivo dejanje. Mediji o tem seveda niso pisali!
Ostaneta nam torej še dve zadevi – ena od teh je zloglasna »plaža«, ki je svojo prvo obravnavo dočakala šele 9 let po dejanskem podpisu »sporne« pogodbe. Pogodba o podelitvi stavbne pravice je bila namreč podpisana v letu 2007, prva obravnava na sodišču pa se je zgodila šele maja 2016.
Kaj so na koprskem sodišču delali dolgih 9 let nikomur ni jasno, je pa jasno, da so v zadnjem letu z dolgim seznamom razpisanih obravnav očitno lovili zadnjo priložnost, da Borisu Popoviču dokažejo krivdo.
Ali pa so, kar je bolj verjetno, zadevo pospravili v svoje predale in jo tik pred zastaranjem ponovno obudili, zgolj z namenom, da se koprskega župana v medijih ponovno očrni in kriminalizira ter se mu v končni fazi tudi onemogoči pravično in pošteno sojenje, v katerem bi lahko dokazal svojo nedolžnost.
Druga zadeva, ki je še odprta, pa je primer Serming – koprskem sodišču je v tem primeru celo uspelo spisati obsodilno sodbo, ki pa jo je Višje sodišče v Kopru razveljavilo in jo vrnilo v ponovno obravnavo. Malo je reči, da je bila tako imenovana sodba v imenu ljudstva, spisana, kljub temu, da ni bilo dokazov in niti ne pravih argumentov, ki bi dejansko bremenili Borisa Popoviča in njegove soobtožene.
Sedaj je zadeva v ponovni obravnavi, prihodnjega maja pa tudi njej grozi zastaranje – seveda, ko pa so od podpisa pogodbe pa do prve obravnave minila dolga štiri leta oziroma skoraj pet. Je res tako težko spisati obtožnico in uvesti postopek, ali pa je to nemara zato, ker sodišče nima nikakršnih dokazov in vse skupaj zgolj plod njihove domišljije?
Pa se še za trenutek vrnimo k sodnim izostankom koprskega župana: podatki so zgodovini, saj pravijo, da je bilo od razpisanih 413 narokov skupno, na koncu izpeljanih 211. Preloženih narokov je bilo torej 202, od tega je bil večji del – kar 129 narokov preloženih na prošnjo sodišča oziroma tožilstva! Kdo je torej v resnici kriv za zastaranje primerov? Je to res Boris Popovič?
Številke so dovolj zgovorne, zato je morda čas, da se končno preneha z zavajanjem, še posebej v medijih, ki koprskemu županu že leta delajo krivico in ga, kjerkoli lahko, skušajo prikazati kot kriminalca. Takega poskusa smo bili nazadnje deležni v sinočnji oddaji soočenje, v kateri žal ni bilo prostora za profesionalno novinarstvo, kredibilen pristop in nepristransko obravnavo.
Utrinke včerajšnje oddaje si lahko ogledate spodaj:
