Krkavče so gručasto naselje nad dolino reke Dragonje v Mestni občini Koper. Slikovita vasica je ena najzanimivejših in tudi najstarejših v slovenski Istri.
V preteklosti je bil ta del Istre zelo mikaven, zato so se ljudje množično priseljevali. Tako je nastalo veliko bližnjih zaselkov, ki jih prištevamo h Krkavčam. To so Abrami, Draga, Griči, Hrib, Glavini, Rov, Sveti Maver, Škrljevec in nenaseljena Mačkuljek in Vabi.
Vas je zgrajena na treh plasteh kamnite skalne gmote okrog cerkve in se ponaša s strnjeno zidanimi kamnitimi hišami z nepravilnimi tlorisi na različnih nivojih tal, z mostovži, odrezanimi vogali ter ozkimi in vijugastimi ulicami. Slikovitost ambienta je poudarjena še s stopnišči, portali, z baladurji, nadstreški, dimniki in ognjiščnimi prizidki.
O starosti naselja, ki leži na pomembni strateški točki, pričajo številne arheološke najdbe na bližnjem gradišču in na pokopališču, med katerimi najstarejše segajo v predrimsko dobo. Ostanki obsegajo kose dobro žgane opeke, dele odvodnih korit, glinaste elemente in druge predmete. Ena izmed zanimivejših najdb je tudi zbirka žigov iz rimske dobe.
Krkavče so najbrž najbolj znane po Krkavčanskem (tudi Krkavškem) kamnu iz 1. stoletja pred Kristusom. Gre za menhir, megalit iz obdobja Keltov. Kamen, ki mu po ljudskem izročilu domačini pravijo tudi beli kamen, kamen troglav ali enostavno kamen, stoji 400 m jugovzhodno od pokopališča, severno od poti, ki vodi mimo ledine Gradišče proti zaselku Škrljevec. Visok je približno 2,5 m in grobo obdelan. Iz tal ga gleda le še 1,6 m, zgornji del kamna je delno poškodovan. Na vsaki strani je vanj vklesana stilizirana človeška podoba. Gre za antropomorfno podobo s široko razprostrtimi rokami in žarkovno krono. Po ljudskem izročilu naj bi kamen v srednjem veku služil tudi kot sramotilni kamen, saj naj bi k njemu za kazen privezovali ljudi. Prvotnega mesta postavitve kamna ne poznamo, njegov izvor pa naj bi bil povezan s sosednjo ledino Gradišče in z ostanki rimske ville rustice. Strokovnjaki domnevajo, da je čas začetka čaščenja kamna najverjetneje povezan z ruševino te rimske podeželske pristave. Ruševina naj bi namreč dobila mitski pomen v očeh novega prebivalstva, ki je tam našlo dovolj prostora za obrede ob kamnu. Ker kamen ni iz okoliškega materiala, je možno, da gre za spolijo (del antičnega spomenika, ki je vzidan v novejši objekt, stavbo), ki so ga ljudje našli med ruševinami, morda pa je kamen tam stal tudi že prej.
V vasi si je vredno ogledati tudi cerkev sv. Mihaela iz 17. stoletja, ki je ena najbogatejših v slovenski Istri. Cerkev je v svetovnem merilu svojevrstna, saj je postavljena na živo skalo. Zgrajena je bila leta 1633, današnjo podobo pa je dobila leta 1749. Blizu vaškega pokopališča so odkrili grobove iz 12. stoletja. Ob cerkvi stoji zvonik, ki je bil v času turških vpadov obrambni in stražni stolp. V notranjosti cerkve je prelep glavni oltar, poslikan pevski kor z obnovljenimi starimi orglami ter kip sv. Ane v istrski noši, ki ga vsako leto nosijo ob procesijah.
Znamenitost Krkavč je tudi Hiša Vrešje, živi muzej, ki se nahaja v čudovito obnovljeni kamniti hiši. Sezidana je na skali, ki služi v pritličju kot naravni tlak. V njej goste sprejemata gospodar in gospodinja v istrskih nošah ter jim izrečeta dobrodošlico s tako imenovano istrsko supo, jedjo iz refoška in oljčnega olja. V hiši se nahaja kuhinja z ognjiščem ter s številnimi razstavljenimi predmeti iz preteklosti.
Edinstvena priložnost, da utrip kraja začutite tudi sami, se ponuja že to soboto, 24. septembra, ko v Krkavčah s prireditvijo Vonj po Istri praznujejo god zavetnika vasi Sv. Mihaela.
Na ta dan obiskovalcem predstavijo svoj kraj, glasbo in kulinariko ter istrski način življenja, ki je bil vseskozi trdno povezan z naravo in njenimi darovi.
Krkavče so vsekakor kraj, ki obiskovalca očara s svojo slikovitostjo, zgodbami iz preteklosti in prisrčnimi ter gostoljubnimi domačini. *
