V petek se je v eni izmed koprskih kavarn odvil prav poseben dogodek. Na kupu so se zbrali otroci, ki so se v 40-ih letih podili po koprskih ulicah. Danes se je v njihove lase že prikradla sivina, a spomini na njihova otroška leta so še zelo živi. Dogodka se je udeležil tudi podžupan Mestne občine Koper, Peter Bolčič.
Kot nam je zaupal glavni pobudnik in organizator srečanja Lucijan Pelicon, so se z vrstniki vedno srečevali in družili. Skupaj se radi spominjajo starih časov, predvsem pa se radi nasmejejo svojim gubicam, ki na obrazih rišejo modrost življenja. Tako so prvo srečanje organizirali že leta 2010.
“Prvič smo se srečali v letu 2010, kar je lepo uspelo, tako so prijatelji letos izrazili željo, da bi se ponovno srečali. Hoteli smo se pogovoriti kdo kje dela in kje živi, pa spet kakšne družine imamo in koliko so se spremenile takratne razmere v primerjavi z današnjim Koprom. Spominjali smo se, kako smo takrat kot prišleki prišli v Koper, saj smo prišli z različnih krajev Slovenije. Največkrat so naše starše, večinoma Primorce, pošiljali v Koper zaradi kadrovskih potreb, saj Istra ni imela dovolj izobraženih kadrov. Italijanska mularija nas takrat ni najbolje sprejela, a smo se nato navkljub vsemu spoprijateljili. Počasi smo si ustvarili svojo »klapo«, seveda pa smo vse bolj opuščali tudi oblike narečja krajev od koder smo prihajali. Poleg šolanja, smo se oprijeli vseh oblik športa, od telovadbe, iger z žogo, do jadranja in veslanja,” nam je del svojih spominov zaupal Lucijan Pelicon, ki se je s svojimi vrstniki iz otroških let prav minuli petek z veseljem spomnil tudi, kako so bosonogi, oblečeni le v kratke hlače, hodili po mestu in se zabavali ob pustolovščinah, ki jih pomnijo še danes.
Lucijan Pelicon: “Koper je moje mesto in imam ga rad”
Tako so se skupaj spomnili, kako so hodili na kopanje v Žustero ali na Molet. Najbolj jih je zabaval predvsem spomin na “rabutanje” sadovnjakov. “Zagotovo je narabutano sadje slajše od tistega doma, na dosegu rok,” se zasanjano spominja Pelicon, ki se spomni tudi časov, ko je bila mestna plaža v Kopru še plačljiva.
“Naši spomini so res lepi, toda življenje teče dalje in vesel sem tega, da je Koper postalo vsem znano in priznano gospodarsko ter družbeno središče. Veseli me, da imamo v Kopru veliko in pomembno luko, da so med tvorci vsega tega tudi moji takratni vrstniki in prijatelji. Ponosen sem, da imamo univerzo, kar je bilo takrat nepojmljivo. Trg Brolo je bil za nas igrišče in dirkališče, danes pa je čudovito urejen park z upravnimi prostori. Za mene je ta stvarnost lepa. Verjetno tudi zato, ker sem obremenjen s spominom na to, da so nas ob odhodu iz Trsta sosedje opozarjali, da smo v veliki zmoti, ko gremo živeti v Koper. Takrat so se namreč iz Kopra ljudje selili v Trst. A ni mi žal. Koper je moje mesto in imam ga rad,” je še dodal Lucijan Pelicon.
