Navodila strokovnjaka ob nezgodi labodje družine

Naši kraji Preglej vse novice
Deli vsebino

Potem ko je medije in družbena omrežja preplavila zgodba o labodji družinici, poškodovani labodki in dveh izginulih mladičih, ki domujejo v reki Badaševici, je svoje mnenje o situaciji podal doktor veterinarske medicine Peter Maričić. Med drugim je opozoril, da se labodi lahko poškodujejo tudi med hranjenjem pod vodo, v Badaševici pa je veliko žic, starih koles in odpada z bark, zato so možnosti za poškodbe še večje.

Labodja družinica, ki je nedavno štela pet članov, zdaj pa je labodjemu paru ostal še en mladiček, je pritegnila precej pozornosti minulo soboto, ko so ob reki našli poškodovano labodjo samico. Občanka je sporočila, da »družinica vsakodnevno doživlja travme in nemogoče razmere za življenje, saj jih preganjajo kanuisti in kajakaši« ter izrazila sume, da je poškodba na glavi labodke posledica udarca z veslom. Iz Kajak kanu kluba Žusterna so se na njen dopis odzvali in zatrdili, da sta klub in njegovi člani vselej spodbujali ter podpirali etično ravnanje do živih bitij in sobivanje z naravo.

Foto: Jasmina Čuturić

Doktor veterinarske medicine Peter Maričić je pojasnil, da gre v naravi vedno za borbo za preživetje, ki je trenutno na očeh ljudem v okolici Badaševice, kjer domuje labodja družinica, zato je razumljivo, da jim ljudje želijo pomagati. Hkrati opozarja, da so to divje živali, ki jih je bolje pustiti pri miru. »Ko ljudje vidijo poškodovano žival, ji želijo pomagati, vendar s tem najprej škodijo sebi zaradi raznih bolezni, poleg tega so to živali, ki se branijo in lahko resno poškodujejo otroka. Ne nazadnje s tem škodijo tudi živalim, ker jim ne znajo nuditi ustrezne pomoči,« je poudaril.

Ob tem je dodal, da bi bila umrljivost mladičev velika, tudi če bi labodja družinica domovala daleč od ljudi, ker gre pri tem za naravne procese. »Dejstvo je, da v naravi brez preživetja najmočnejših ne gre. Tako v naravi kot v mestu živalim pretijo različne nevarnosti. V naravi imajo plenilce, iste vrste živali, ki so teritorialne in jim lahko ubijejo mladiče, v mestu pa promet, ljudi, ki jim lahko škodijo, in onesnažila, ki jih lahko zaužijejo«.

Labodja družina vsekakor ni izbrala primernega habitata, zlasti če jih ljudje hranijo, saj potem »žival nima potrebe po iskanju tiste hrane, ki vsebuje vitamine, aminokisline in vse, kar potrebujejo, živali prej zbolijo, ker ne dobijo odpornosti. Hranjenje ne pomaga, ampak žival zasvoji,« dodaja Maričić in poziva ljudi, naj živali ne hranijo.

Poškodovana labodka. Foto: Jasmina Čuturić

Meni tudi, da premestitev labodov v habitat Škocjanskega zatoka ne bi bila smiselna: »Prvič zato, ker je tvegano varno izloviti celo družino, saj bi lahko žival poškodovali, poleg tega bi se lahko poškodoval tudi tisti, ki izlavlja. Drugič, s tem bi v zatok vrnili živali, ki so same odšle, ker so jih od tam pregnali dominantni pari. Če bi ta par dali v zatok, bi jim prvi dominantni par, na katerega bi naleteli, pokončal mladiče in resno poškodoval enega ali oba odrasla laboda. Kamor koli jih damo, tvegamo, ker so teritorije zasedli drugi pari, ki se bodo za ta prostor borili in izločili par, ki ga bomo prinesli,« je odgovoril Maričić.

Mestna občina Koper poziva vse občanke in občane, naj se do vseh živali obnašajo primerno in spoštljivo ter se držijo izpostavljenih navodil, predvsem zaradi lastne varnosti in varnosti labodje družinice.