poslanec Ferluga in ostali člani koprskega SMC-ja kot zvesti vojaki sledijo navodilom šefov iz Ljubljane

Naši kraji Preglej vse novice
Deli vsebino

Koprski odbor stranke SMC je z namenom sabotaže današnje izredne seje občinskega sveta Mestne občine Koper, na kateri je bila soglasno sprejeta Deklaracija o drugem tiru železniške proge Divača–Koper (Deklaracija), sklical samostojno novinarsko konferenco in upal, da bo javnost lahka tarča manipulacij glede katastrofalnega zakona o drugem tiru.

Zaradi resnosti obravnavane tematike so se na koprski občini odločili sejo sklicati še pred novinarsko konferenco stranke SMC. Da je bila ta le zrežiran poskus sabotaže, potrjuje vnaprej pripravljen tekst, ki ga je Dragica Vrkič Kozlan, edina prisotna svetnica SMC, prebrala v uvodu današnje izredne seje, nato pa je odhitela na strankarsko konferenco za medije.

Da še ni konec katastrofičnih napovedi, je Dragica Vrkič Kozlan dokazala z nadaljnjim prebiranjem pravnih bravur strokovnjakov iz SMC-ja, ki so jih koprski predstavniki stranke kot zvesti vojaki politike iz Ljubljane le posredovali naprej. Foto: Vojko Rotar

Predstava koprskega SMC-ja na občinskem svetu po navodilih iz Ljubljane

Dragica Vrkič Kozlan je dejala, da je “sklic izredne seje neposredna kršitev 2. odstavka 36. člena statuta MOK, ki določa, da izredno sejo skliče župan, kadar ni pogojev za sklic redne seje in ko bi neodločanje o posameznih zadevah utegnilo povzročiti škodo”. Kot je prebrala, bi po mnenju “pravnih strokovnjakov” iz ljubljanskega SMC-ja, ki so skrbno pripravili gradivo za današnjo lokalno predstavo, morala biti izpolnjena dva pogoja: da ni mogoče sklicati redne seje in da vsebina, o kateri se odloča, povzroča škodo občini.

Da še ni konec katastrofičnih napovedi, je Dragica Vrkič Kozlan dokazala z nadaljnjim prebiranjem pravnih bravur strokovnjakov iz SMC-ja, ki so jih koprski predstavniki stranke kot zvesti vojaki politike iz Ljubljane le posredovali naprej.

“Občinski svetniki, ki smo bili izvoljeni na listi SMC, vemo, da predlagana točka dnevnega reda presega pristojnosti, ki jih ima občinski svet. Gre za kršitev 27. člena statuta MOK in kršitev 29. člena Zakona o lokalni samoupravi, saj navedena predpisa ne dajeta občinskemu svetu pristojnosti, da bi le-ta odločal o podpori občine določenemu referendumskemu vprašanju, ker to tudi ni pravica občine, ampak zlasti državljanov. Enostavno povedano: gre za zadevo, ki je izven prisotnosti občine, in za kršitev 140. člena Ustave Republike Slovenije, saj je zakonodajni referendum državna zadeva. Nadalje pa ocenjujemo, da je odločanje o takem vprašanju v nasprotju s 16. členom Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, saj občina kot temeljna samoupravna lokalna skupnost (torej kot institucija) ne more in ne sme biti pobudnik referenduma, zato je podpora kakršnemukoli referendumu nezakonita. Seveda povsem dopuščamo in spoštujemo pravico do referenduma, ki pripada vsem državljankam in državljanom, kakor tudi pravico, da se do tega vprašanja opredelijo politične stranke. Ne moremo pa pristati na sodelovanje pri odločitvi, ki bi pomenila, da občani Mestne občine Koper preko občinskega sveta podpirajo referendum o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper. Apelirali bomo na vse občinske svetnice in občinske svetnike, da pred sprejemom odločitve še enkrat proučijo navedene določbe predpisov in glede na rezultat premisleka sprejmejo odločitev z odgovornostjo.”

Da občinska svetnica iz vrst SMC-ja še sama ni najbolj verjela svojim besedam, govori tudi podatek, da je po zadnji prebrani besedi pripravljenega govora nemudoma odkorakala iz dvorane koprskega občinskega sveta in se tako izognila argumentiranemu zavračanju očitkov in tudi zelo tvorni razpravi ter soglasnemu sprejemu Deklaracije.

Koprski župan Boris Popovič je z argumenti zavrnil vse očitke SMC-jevih svetnikov občinskega sveta MOK, žal pa na seji ni bilo nobenega od njih, zato njegovih argumentov niso mogli slišati. Foto: Vojko Rotar

Župan Boris Popovič z argumenti zavrnil očitke SMC-ja

Koprski župan Boris Popovič je z argumenti zavrnil vse očitke svetnikov občinskega sveta MOK iz vrst SMC-ja, žal pa na seji ni bilo nobenega od njih, zato njegovih argumentov niso mogli slišati. Župan je primernost današnje izredne seje občinskega sveta in potrebo po njenem sklicu utemeljil v nizu odgovorov:

“Nesporno je k volilni zmagi stranke SMC poleg splošne anomalije volilnega prostora, apatičnosti volilnega telesa ter ob deficitarnem naboru političnih strank ob že znanem volilnem motu, da se ne izbira najboljšega, ker ga ni, temveč  se glasuje za najmanjše zlo, daleč največ prispevala njihova obljuba glede doslednega spoštovanja pozitivne zakonodaje in zaveza k brezpogojnemu zagotavljanju transparentnega, legitimnega in legalnega izvrševanja zakonodajne in izvršilne funkcije.

Nesporno je tudi, da ta stranka na volitvah ni zmagala zaradi svojega volilnega programa, niti ni k njeni zmagi doprinesel ali kako drugače prispeval strankarski prvak s svojim inovativnim predlogom, da je potrebno gospodarski razvoj vzpodbuditi z energetsko sanacijo in prenovo že zgrajenih objektov. Ravno tako k oblikovanju vladne koalicije in imenovanju  ministra za infrastrukturo ni pripomogla  izjava sedanjega ministra, da se drugega tira ne potrebuje.

Ne, k zmagi SMC je zagotovo največ prispevalo dejstvo, da so kot mantro ponavljali  besede »poštenost, transparentnost, legitimnost« ter se ob tem predstavljali kot prvobitni  borci  proti kakršnimkoli korupcijskim tveganjem. Svoje je seveda prispevala tudi navidezna mirnost ter preudarnost sedanjega premierja. 

Rezultanta vladanja stranke SMC pa je derivacija nepoštenja z uzakonjeno nelegalnostjo; preudarnost pa je konvalidirala v  neodločnost in nevednost. Vse skupaj drago plačuje gospodarstvo, saj naj bi šlo za akademsko podprte umotvore, začinjene s koalicijskim mešetarjenjem pod okriljem državotvornega monopola. 

Vrh pod to oblastjo uzakonjenih absurdov in legalizirane nelegitimnosti nedvomno predstavlja sprejem Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper, ki je v takšni obliki,  kot je bil sprejet, odraz samovolje, nepoznavanja razmer in zlasti vsebine (ali pa tudi ne), saj ne samo da  omogoča koruptivna tveganja, ampak jih celo zagotavlja in uzakonja. V ponovljenem postopku in po vetu državnega sveta z rezultatom kar 23 za in le 2 proti !!!, je na dlani, da je bil z relativno kvalificirano večino sprejet zakon povsem nekonceptualen, nedovršen, brez argumentirane finančne konstrukcije, brez programa in da kot tak predstavlja plodna tla za številne anomalije. Ob vsem navedenem pa ob programski in vsebinski odsotnosti omogoča izvajanje in vodenje investicije že vzpostavljenim takšnim in drugačnim interesnim lobijem ter zlasti tujim omrežjem. Za Slovenijo in Slovence ne samo nevaren, temveč tudi izredno škodljiv zakon bo gotovo rezultiral v poglabljanju do sedaj  nakopičenih  političnih, družbenih in gospodarskih problemov vseh nas, tistih državljanov, občanov, davkoplačevalcev in vseh ostalih, ki smo verjeli, da bomo živeli v demokratični in pravni državi, v blaginji in pravni varnosti.

Nesporno je, da zakon kot tak našo državo ogroža in jo bo, v kolikor bo obstal, po drugem voznem pasu in brez dejansko izgrajenega drugega ali petega ali desetega tira popeljal naravnost v izgubo ekonomske, politične in državljanske suverenosti in tudi naravnost v bankrot.      

Ne glede na izkazano brezkompromisno, brezprogramsko, arbitrarno in samovoljno vladanje, ki se kaže v sprejemanju izredno škodljivih odločitev, je zato nesporno, da so državljani Republike Slovenije tisti, ki imajo aktivno in pasivno volilno pravico. In ti so bili proti svoji volji v tem primeru izrabljeni, uporabljeni in prevarani. Ker pa je bilo v danem primeru ponovljenega sprejema predmetnega zakona povrhu vsega zlorabljeno še njihovo zaupanje, je tudi docela naravno, pravično in pošteno, da bodo obstoj demokracije izvrševali ne samo posredno preko volitev, temveč tudi neposredno preko civilnih iniciativ in referendumskih oblik odločanja. To jim omogoča ustava in tudi ostala pozitivna zakonodaja. Ravno tista, na katero se oblast, ki je sprejela tovrstni zakonski absurd, tako rada in pogosto sklicuje.     

In pod težo uzurpacije samovolje se je, kot že neštetokrat doslej, zganila tudi Primorska. Zopet z Mestno občino Koper na čelu. Tista Primorska, zaradi katere je aktualni minister spremenil mnenje o (ne)potrebnosti drugega tira. Tista, preko katere ozemlje bo potekal. In tista, ki investicijo in razvoj vseskozi zagovarja.  Vendar brez fige v žepu, brez malverzacij, z jasno določeno traso, definiranim projektom, z znano oceno stroškov, brez tujih investitorjev ter z zaključeno finančno konstrukcijo.  

Pod okriljem preglednosti, definiranosti in ravno zaradi zagotavljanja transparentnosti ter  izvrševanja volje občanov, sem bil kot župan MOK kljub izrecnem nasprotovanju posameznih članov iz vrst SMC-ja primoran sklicati izredno sejo občinskega sveta.

Nujnost seje, sklicane formalnopravno veljavno in skladno z določilom 36. člena  Statuta, je narekovala nujnost po ukrepanju zaradi preprečitve daljnosežnih posledic, nastalih  zaradi  sprejema nekonsistentnega  in za vse deležnike izredno škodljivega zakona.

Ker zaradi časovnega sosledja interakcij oblasti in ostalih subjektov ni bilo pogojev za sklic redne seje, ki bo z vnaprej povsem definiranim dnevnim redom (in sklicana v poslovniškem roku) potekala v četrtek, 25. 5. 2017, se je 22. 5. 2017 ob upoštevanju vseh pogojev, pravilno in pravočasno sklicala izredna seja, na kateri bo skladno z določbo 3. odstavka 36. člena Statuta MOK gradivo tudi predloženo. 

Sklicu izredne seje je botrovala vsebina sprejetega zakona, ki je skregan z zdravo kmečko logiko. Zaradi nujnosti preprečitve njegovega izvrševanja pa je vsebina izredne seje občinskega sveta ena in edina točka dnevnega reda – podpora MOK referendumu o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača –Koper. Vsebina seje je torej podpora državljanom Republike Slovenije v prid izvajanju demokracije in proti izvrševanju za celotno državo in vse državljane  izredno škodljivega zakona.

Povedano drugače – vsebina izredne seje predstavlja podporo izvrševanju neposredne oblike demokracije, to je referenduma, saj so bili z izvrševanjem posredne demokracije, to je z volitvami, državljani izigrani. Zaradi tega  predstavlja ta seja občinskega sveta tudi odgovor na vehemenco in uzurpacijo politične moči sedanjega vrha oblasti. Glede na edino točko dnevnega reda te izredne seje pa je povsem normalno pričakovati, da bo potekala vsebinsko zahtevna obravnava ter glede na pobudo občanov in njihovo podporo svetnikom tudi obsežna razprava.

Ker predstavniki SMC-ja sprejeti zakon tako krčevito podpirajo, bi bilo pričakovati, da bi bi, kot se za izvrševanje demokracije tudi spodobi, na sklicani izredni seji prisostvovali, ne pa da sklicu neargumentirano nasprotujejo. Tako bi lahko, glede na to, da strokovne službe MOK in širša javnost kljub najboljši volji ne najdejo niti ene pozitivne plati sprejetega zakona, na izredni seji prisotne svetnike prepričali o nasprotnem in jim še pred glasovanjem o edini točki dnevnega reda predstavili razloge za sprejem takšnega nedorečenega zakona, ki je bil sprejet mimo osnovnih pravil ekonomike, načel optimizacije in mimo stroke, geografskih in okoljskih kriterijev ter predvsem mimo zdrave pameti.  

Tudi nadaljnji očitek svetnikov iz vrst SMC-ja, da predlagana točka izredne seje presega pristojnosti občinskega sveta in je zato v nasprotju z 29. členom Zakona o lokalni samoupravi ter da predstavlja  kršitev določila 27. člena Statuta MOK,  je iz trte zvit in povsem izmišljen, saj povsem prezre 5. alinejo 2. odstavka 27. člena Statuta MOK, ki med pristojnosti občinskega sveta uvršča tudi njegovo možnost sprejema programa razvoja in delovanja na posameznih področjih. Med pristojnosti organov lokalne skupnosti nedvomno sodi tudi odločanje o vseh pomembnih zadevah, ki se nanašajo na lokalno skupnost in širše. Tovrstno legitimacijo ji podeljuje tako Ustava RS (določila členov 1–5, zlasti pa 9. člen, ki zagotavlja pravico do lokalne samouprave) kakor tudi določila ostale pozitivne zakonodaje. 

Ne gre prezreti niti, da prebivalci lokalne skupnosti izvršujejo v ustavi zapisane in uzakonjene oblike demokracije kot občani MOK in tudi kot državljani  RS.  Svetniki občinskega sveta  imajo pasivno in aktivno volilno pravico in lahko sodelujejo pri odločanju, tega jim nihče ne more vzeti. Ta pravica je uzakonjena z določilom 11. člena Zakona o lokalni samoupravi in to jim bo omogočeno dokler bo veljala dikcija 3. člena Ustave Republike Slovenije. 

Iz izjav posameznih članov vladajoče stranke, s katerimi poustvarjajo zmedo s terminološkim (ne)razlikovanjem in delitvijo prebivalcev Republike Slovenije na posamezne kategorije, je jasno razvidno, da njihova samovoljnost nima meja, kreativnost pri razlaganju zakonodaje pa je izredno selektivna in inovativna. Četudi za ceno obstoja domačega gospodarstva in v breme demokracije.

Četudi si določeni posamezniki želijo, da ga ne bi bilo, se bomo referenduma kot državljani RS in kot volilni upravičenci udeležili ter iz vseh zgoraj navedenih razlogov tako in drugače glasovali tudi občani MOK in s tem tudi posamezne svetnice in  svetniki občinskega sveta. In prav je, da se tako pomembna odločitev o (ne)izvrševanju zakona s tako daljnosežnimi posledicami sprejme na demokratičen in na docela transparenten način. 

Ne glede na to da je sklic te izredne seje legalen in legitimen ter skladen s siceršnjimi pristojnostmi občine same in tudi njenih organov, pa je skrb zbujajoče, da obstaja  nasprotovanje svetniške skupine  SMC sklicu izredne seje in obravnavi predlagane točke, ob tem  izpostavljena  delitev državljanov RS na državljane in občane pa je tako kot vsebina sprejetega zakona povsem nerazumljiva.”  

Medtem ko so si koprski mestni svetniki prizadevali za nov zakon o drugem tiru, ki ne bi deloval na koruptiven pogon, je poslanec Ferluga na vzporedni konferenci navijal za drag in zastarel drugi tir za vsako ceno. Foto: ekoper.si

Ferluga na vzporedni konferenci navijal za drag in zastarel drugi tir 

Medtem ko so si koprski mestni svetniki prizadevali za nov zakon o drugem tiru, ki ne bi deloval na koruptiven pogon, je poslanec Ferluga na vzporedni konferenci navijal za drag in zastarel drugi tir za vsako ceno.

Odgovor na vprašanje, zakaj se je koprskim občinskim svetnikom iz vrst SMC-ja tako mudilo, je morda ta, da je bil glavni gost lokalne predstave za javnost poslanec Marko Ferluga. Svetniška skupina se je z obstrukcijo današnje seje celo pohvalila. Ferluga je šel dlje, izredno sejo je ocenil kot skorajda nedemokratično.

Čudno, da se ni oglasil ob sprejemu zakona o drugem tiru, ki ga je koalicija SMC sprejela s poteptanjem veta Državnega sveta RS in mnenja Komisije za preprečevanje korupcije RS, ki je v zakonu ugotovila obstoj velikih korupcijskih tveganj, z ignoriranjem mnenj gradbene, ekonomske in okoljske stroke, Luke Koper, ogroženih prebivalcev ob obstoječi progi, ki jo zakon ohranja, ter lokalne skupnosti, ki opozarja na neracionalno gradnjo enotirne železniške proge in veliko gospodarsko ter okoljsko škodo, ki jo s sabo nosi izvedba tako dragega in zastarelega infrastrukturnega projekta.

Ferluga bi se z novinarjem raje kot o drugem tiru pogovarjal o promenadi in biopsihologiji

Kaj konkretno je bilo narobe s sklicano izredno sejo koprskega občinskega sveta in kakšni so argumenti Ferluge za krčevito navijanje za zakon z vgrajenim koruptivnim pogonom, prisotnim na novinarski konferenci ni bilo najbolj jasno. Ferluga se je na njej namesto z argumentiranjem zakona o drugem tiru raje ukvarjal z vsemi drugimi občinskimi temami, ki pa zagotovo niso bile predmet sklica novinarske konference.

Pustimo na strani, da se je Ferluga pri omenjanju začetka volilnega leta pač “zmotil” za poldrugo leto. Bolj zaskrbljujoče so ostale navedbe, iz katerih se niti z najboljšo voljo ne da razbrati argumentov za sprejem zakona, ki bo zakoličil dolgoletno izčrpavanje slovenskih davkoplačevalcev in zastoj razvoja sodobne železniške infrastrukture. Ferluga je tako omenjal Škofije, promenado, koprski stanovanjski sklad, biopsihologijo, Glem, hotel Koper, širitev prvega pomola, izrazil je tudi nekaj nerazumljivih misli o infrastrukturnem ministru Gašperšiču, češ „saj veste sami, jaz sem proti temu ministru, pristojnemu, ki vodi, sem bil izrecno proti, zaradi tega ker nisem videl nobenega napredka in tudi druge zadeve, ki so šle take v neko drugo zadevo, ampak moram pa povedati, da ne glede na to, kaj je bilo med nama, jaz podpiram tole, ker mislim, da moramo spraviti naprej”.

Kaj konkretno je bilo narobe s sklicano izredno sejo koprskega občinskega sveta in kakšni so argumenti Ferluge za krčevito navijanje za zakon z vgrajenim koruptivnim pogonom, prisotnim na novinarski konferenci ni bilo najbolj jasno. Ferluga se je na njej namesto z argumentiranjem zakona o drugem tiru raje ukvarjal z vsemi drugimi občinskimi temami, ki pa zagotovo niso bile predmet sklica novinarske konference. Foto: dz-rs.si

Naivni Ferluga?

Nič bolj jasen ni bil Ferluga glede svojega stališča do cen, ki bi jih lahko dosegla investicija v drugi tir. Nič ga ne skrbijo milijardne številke, ki jih bodo na koncu plačali slovenski davkoplačevalci,  niti ga ne motijo napovedi o novih davkih za Luko Koper. Ferluga je namreč apeliral na ministra in predsednika vlade Mira Cerarja, naj bodo nadzorne in kontrolne točke stroge. Ferluga s temi apeli ni prepričal niti enega slovenskega državljana, že vajenega, da je državna politika poligon za praznjenje njegove denarnice, kar je še ena posebna težava zakona o drugem tiru, ki ni niti najmanj dorečen, jasen ali razumljiv praktično za nikogar razen za politiko iz Ljubljane.

Na vprašanja glede prenapihnjene cene za izgradnjo drugega tira, ki jo je Cerarjeva vlada sprejela kot gotovo in znaša več kot 1,2 milijarde evrov (podatek, objavljen na spletnem mestu družbe 2TDK, ki je odgovorna za izpeljavo projekta drugega tira), medtem ko obstajajo konkretni izračuni in študije, ki enako gradnjo ovrednotijo na več sto milijonov evrov manj, Ferluga pravi: “Jaz nisem strokovnjak gradbeništva, verjamem, da ti ljudje, ki so zdaj šli tole preverit in so prišli pod 900 tisoč milijonov, imajo neke argumente. Da je zmožnost še kaj narediti, zmanjšati, tudi verjamem. Zgodbe o 3,4 milijarde, o 1,4 milijarde, da je treba od tega dobiti podkupnino … pri nas je vse možno, če ne bo ustreznega nadzora,” sklene poslanec z malim “p”, ki povsem verjame v poštenost slovenske politike, kot da bi prespal več kot le zadnjih 25 let. *