V 87. letu starosti je umrl pesnik, prevajalec, urednik, bibliotekar in esejist Bert Pribac iz Sergašev. Veljal je za staroselskega Istrana, Šavrina in Slovenca, ki je s številnimi pesniškimi zbirkami, prevodi, knjigami, eseji, razpravami in članki slovenski jezik in kulturo ponesel v svet.
Bert Pribac se je rodil v kmečki družini, osnovno šolo je obiskoval v Gažonu in nato v Kopru, kjer je leta 1948 zaključil malo maturo. Leto kasneje je opravil časnikarski tečaj na Bledu in nato do vpisa na gimnazijo kot novinar pripravnik delal za Istrski tednik in Slovenski Jadran. Že v dijaških letih je pisal pesmi in urejal časopis Naša misel, med študijem primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pa je v Mladih potih objavljal pesmi. Med absolventskim stažem je ilegalno zapustil domovino in po letu dni bivanja v Zahodni Nemčiji z ženo in sinom odšel v Avstralijo. Tam je ob delu maturiral iz angleščine in nato vpisal študij bibliotekarstva ter magisterij na Univerzi Novega Južnega Walesa v Sidneyju. Leta 1966 se je zaposlil v Narodni knjižnici Avstralije, leta 1972 pa prevzel vodenje bibliotekarske in dokumentacijske službe avstralskega ministrstva za zdravstvo. Napisal je več kot 50 strokovnih prispevkov o bibliotekarstvu in dokumentaciji na zdravstvenem področju ter sodeloval v različnih znanstvenih in strokovnih organizacijah v Avstraliji in drugje.
Vseskozi je bil dejaven na kulturnem in literarnem področju in sodi med najvidnejše književne ustvarjalce slovenske razsejanosti. Med drugim je objavljal v Argentini (Meddobje), Trstu (Most, Mladika) in Ljubljani (Rodna gruda). Vrsto let je v slovenskih avstralskih časnikih (Slovenski vestnik, Slovenska vest, Resnica, Svobodni razgovori …) objavljal izvirne pesmi, prevode, razmišljanja in eseje ter pripravljal tedenske radijske oddaje za avstralske Slovence. Njegova prva pesniška zbirka Bronasti tolkač (1962) je tudi prva slovenska knjiga, izdana v Avstraliji. Bert Pribac je bil na domačih tleh znan po pesniških zbirkah Bronasti tolkač (1962), V kljunu golobice (1973), Prozorni ljudje (1991), razširjeni in novi zbirki Bronasti tolkač (2000), Kiss me, Koštabona, poljubi me (2003) in Vonj po jasminu (2008), Podobe zlodejev in svetnikov (Vilenica, 2011). Njegove pesmi so izšle v antologijah in skupnih zbirkah. Poslovenil je več avstralskih pesnikov, prevajal je aboriginsko poezijo, v angleščino pa izbor pesmi Srečka Kosovela. Kot poznavalec slovenskih razmejitvenih vprašanj je pisal v knjigah Slovenske spravne motnje in Piranski zaliv je piranski.
Leta 2000 se je vrnil v rodne Sergaše, kjer je s svojimi deli do zadnjega ostal prodoren budilec slovenstva v domačem okolju in kritičen glas, ki je odmeval po dolini šentflorjanski. Odločno je zagovarjal pravice slovenskih Istranov do lastne narodne identitete in ob tem trezno presojal vse poti in stranpoti posameznih možnosti.
Leta 2012 je bil od tedanjega predsednika republike Danila Türka odlikovan z redom za zasluge za prizadevno uveljavljanje slovenske istrske kulture in prispevek k premoščanju slovenske politične razdvojenosti.
Foto: Maja Pertič Gombač – Primorske novice, Primorci.si
