Skriti kotički koprskega zaledja: skrivnostna Sveta jama v Socerbu

Naši kraji Preglej vse novice
Deli vsebino

Le streljaj od mogočnih zidov gradu Socerb, ki bdi nad istoimensko vasjo, se nahaja majhna kraška jama. Najbrž bi zanjo vedeli le zelo redki, če ne bi bilo z njo povezanih zgodb, od katerih so nekatere prerasle že v legende.

sveta jama
Sveta jama. Foto: slovenia.info

 Sveta jama je edina jama na Kraškem robu, ki je urejena za obiskovalce. Dolga je okoli 200 metrov, globoka nekaj čez 40 metrov in ima vse značilnosti kraške jame. Po tipu je ledenica, na dnu je potok, ki se steka v izvire v Dolini. Vhod v jamo se nahaja v udorini ob Slovenski planinski transverzali.

Legenda o Svetem Socerbu

V vhodni dvorani se nahaja edina slovenska podzemna cerkev v naravni votlini. Legenda pravi, da je v njej kot puščavnik prebival mladi sveti Socerb, po katerem je dobil ime kraj Socerb in tudi Sveta jama.

Sveti Socerb (it. Servolo, lat. Servulus) je krščanski svetnik, ki se je rodil v plemiški družini v Trstu. Ko je bil star 12 let, je sprejel krščansko vero, zapustil domačo hišo in se naselil v današnji Sveti jami, ki jo zato imenujemo tudi Socerbova jama. Tam je asketsko, samo od vode iz jamskega potoka, preživel eno leto in devet mesecev. Po bivanju v jami je dobil posebno moč in je lahko zdravil hudo bolne. Čudeži in Socerbovo vztrajno oznanjevanje krščanstva pa niso bili všeč oblastem. Rimski cesarski namestnik Numerian Junil je zato Socerba zaprl in mučil do smrti. Sveti Socerb je umrl 24. maja 283 ali 284.

socerb_valvasor_2
Grad Socerb, bakrorez iz Slave vojvodine Kranjske, Janez Vajkard Valvasor, 1689. Foto: gradovi.net

Jama je kmalu postala priljubljeno romarsko svetišče. O legendi sv. Socerba in o procesijah, ki so se vsako leto na njegov god (praznujemo ga na dan njegove smrti, 24. maja) vile v Sveto jamo, je pisal že Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske (1689).

V 17. stoletju, ko je bila jamska cerkvica priljubljen cilj romarjev, so jo opremili z marmornatim oltarjem s svetnikovo podobo. Oltar je bil barbarsko uničen leto po koncu druge svetovne vojne (1946), takrat je bil prekinjen tudi večstoletni običaj procesij v Sveto jamo.

Danes na to, da je jamska dvorana pravzaprav cerkev, spominja le še v kapnik vklesana ponvica (kropilnik) z domnevno čudodelno vodo, o kateri je Valvasor pisal, da se spremeni, če jo pije grešnik, in stopnice, ki vodijo na korni (oltarni) del cerkve, kjer je preprosta lesena oltarna miza.

200px-Sveta_jama_1877
Sveta jama, upodobitev iz leta 1877. Foto: Wikipedija

Iz vhodne dvorane vodijo stopnice mimo podrtih kapnikov in starih napisov na steni do ostankov vinske kleti. Grof Benvenuto Petač (it. Petazzi), ki je v začetku 17. stoletja kupil socerbski grad, je želel izkoristiti naravne danosti jame, kjer je temperatura okoli 11 °C, in je v njej uredil vinsko klet. Ker ni spoštoval svetosti prostora in je skrunil božjo hišo, je bil kaznovan. Valvasor pravi, da se mu je vino skisalo, zato je bil primoran prostor opustiti. Na nekdanjo klet danes spominjajo le še vrata in klini za obešanje oljenk.

Ob obisku jame opazimo, da je bilo mnogo kapnikov poškodovanih oz. odbitih. Ker so ljudje domnevali, da lahko kapnik iz jame, v kateri je prebival svetnik, obvaruje hišo pred strelo, so jih lomili in odnašali na svoje domove. Na ta problem je opozarjal že več kot sto let star vodnik po jami, v katerem ljudi prosijo, da si ne »vsak po svoji volji sam zbija kapnike«.

Za konec še ena zgodba iz sedanjega časa, ki pa je morda tudi najbolj bizarna. Sveto jamo redno obiskuje Stephen Turoff, ki trdi, da je reinkarniran sv. Socerb. Turoff je psihični kirurg medij in zdravilec, ki živi in dela v Angliji. Pravi, da je v enem od svojih prejšnjih življenj kot puščavnik živel na področju Slovenije, in sicer prav v socerbski Sveti jami, kjer ima sedaj vsako leto srečanja, na katerih naj bi zdravil in razsvetljeval svoje častilce.

Če vas je kaj od napisanega pritegnilo do take mere, da si želite jamo ogledati tudi v živo, lahko to storite vsako nedeljo ob 14. uri, ko vas na voden ogled popeljejo člani Jamarskega društva Dimnice. Za obisk jame v drugih terminih se lahko dogovorite na 041 693 014 (Jamarsko društvo Dimnice).