Ob prazniku krajevne skupnosti Črni Kal so včeraj s spominsko slovesnostjo v Gabrovici obeležili spomin na tragični požig vasi 28. maja 1944 in na nedolžne žrtve, padle v času narodnoosvobodilne borbe. Množico, ki se vsako leto zbere, zato, da ne pozabi na gorje, ki ga je tukajšnjim ljudem in krajem prinesel fašizem, je ob tej priložnosti nagovoril slavnostni govornik Patrik Zuljan, član odbora Vsedržavnega združenja partizanov Italije – ANPI.
V Gabrovici so letos pripravili veličastno spominsko proslavo v počastitev spomina na dan, ko je Gabrovica gorela, na dan, ko so pobili devet domačinov, med njimi še ne pet let staro Nerino, na dan, ko so večino domačinov odpeljali v zloglasno tržaško Rižarno in koncentracijska taborišča. Prireditev je potekala v znamenju utrjevanja prijateljskih vezi med protifašističnimi in borčevskimi združenji z obeh strani meje, kar je lahko najboljši odgovor razplamtevanju nacionalizmov, populizma in fašizma v sedanji novi Evropi, ki je zrasla prav iz nekdanjega povojnega proti fašizma in želje po prijateljstvu med evropskimi narodi.
»Gabrovica, stična točka Trsta, tržaškega zaledja s slovensko Istro je nosila v usodnem času in vzornem odporu veliko breme. Organizacijsko, narodnozavedno, vojaško in revolucionarno breme. Izkaže se tudi v internacionalističnem duhu, pravšnjem duhu brezkompromisne borbe proti fašizmu in se zopet postavlja, kot takrat, kakor prestolnica narodnoosvobodilne borbe v slovenski Istri in dlje,« je uvodoma dejal včerajšnji slavnostni govornik Patrik Zuljan.
Ob tem je zbranim položil na srce, naj bo partizanski internacionalizem vodilo vseh držav in narodov v Evropi, ki naj se združi in poenoti v boju zoper prebujajoči se faštisoidni nacionalizem. Naj bo partizasko stremenje k novi socialni ureditvi zgled in osnova za prenoveljeni boj za socialno pravičnejšo skupno domovino, je še poudaril, svoj nagovor pa sklenil z mislijo: »Naj bo antifašizem kažipot in temelj vseh evropskih narodov. Smrt fašizmu, svoboda narodu.«
Da sta italijanski in slovenski narod od nekdaj prijateljska naroda, ki sta se za skupni cilj, za svobodo družno borila proti fašizmu, je v svojem pozdravu izpostavil tudi podpredsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in predsednik Združenja protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper Marijan Križman, ob tem pa dodal, da ne fašizem in ne sovraštvo nista del tega ali drugega naroda, ampak izvirata iz želje nekaterih posameznikov, da po krajši poti pridejo na oblast in diktirajo drugim, kako naj živijo in mislijo.
Zbrane je včeraj pozdravil tudi predsednik krajevne skupnosti Črni Kal Uroš Šavron in poudaril pomen ohranjanja spomina na pretekle dogodke in ljudi, ki so za svojo domovino dali svoja življenja: »Skoraj dvesto imen naših prednikov je vklesanih v centralni spomenik v Črnem Kalu. Dolgo so se naše none in nonoti upirali fašizmu, da bi ohranjali svoj jezik, kulturo in svoja slovenska imena, zato se sedaj tudi mi potrudimo, da ohranimo našo identiteto, kulturo in običaje. In poskusimo biti taki, kot so bili naši predniki.«
Zavedno in odločno je včeraj spregovoril tudi predsednik Policijskega veteranskega društva Sever za Primorsko in Notranjsko Fabio Steffè, ki verjame, da se demokratizacija države ne meri po številu političnih strank in po politični moči, ampak po delovanju pravne države, po spoštovanju človekovih pravic in človekovega dostojanstva: »Zato naj nas ne bo strah simbolov in praporjev, ki jih ponosno nosimo, in ne pustimo nikomur, da to zgodovinsko enotnost razbije. Bodimo enotni tudi v sedanjosti in naj tako ostane tudi v bodočnosti, predvsem za mlade rodove.«
Prireditev, v kateri so sodelovali številni mladi, je bila tudi praznik mladosti, priznani orkestri, umetniki in govorniki pa so ji dali pečat častitljivega spomina in opomina na fašizem. Spomin na žrtve so s svojo prisotnostjo počastili tudi prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan, župan Mestne občine Koper Aleš Bržan in predsedniki ANPI – VZPI iz sosednjih občin v Italiji.
Tudi letos je dogajanje popestril izbran kulturni program, ki so ga sooblikovale mlade plesalke iz plesnih šol Pika in Kazina, Jerica Mrzel, mlada pevka Tjaša Rihter in njen oče, Vlado Korošec, Rudi Bučar, Orkester slovenske policije in Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič.
