Kakovostno bivanje starejših je eden od temeljnih pogojev kakovostne in aktivne starosti. Tako so udeleženci okrogle mize z naslovom Slovenija razvija nove možnosti za kakovostno bivanje starejših odprli javno razpravo. Slednja bo temelj za oblikovanje zakonskih podlag, politik in podpornih ukrepov, da Slovenija naredi odločen korak pri izboljšanju pogojev za bivanje starejših. Ti so, zraven mladih, skupina, ki potrebuje celostne rešitve in drugačen pristop k postavljanju primernega bivalnega okolja.
Sobivanje, kjer v skupnosti živi več starejših oseb, lahko dvigne kakovost življenja, zniža življenjske stroške, razširi socialno mrežo, odpravlja osamljenost in lajša vsakdanja opravila. Čeprav je sobivanje v svetu že precej razširjeno kot način bivanja, moramo v Sloveniji šele vzpostaviti zaupanje v tovrstne nove modele.
Okrogla miza v Kopru je tretja v nizu dogodkov, ki jih Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), skupaj s partnerji projekta Sobivamo, izvaja v 11 mestnih občinah. Potekala je v koprskem Centru dnevnih aktivnosti za starejše občane, ki s pestrimi programi skrbi za aktiven življenjski slog, druženje in podporo okoli 1700 članov.
Demografske spremembe in staranje prebivalstva na Ministrstvu za okolje in prostor prepoznavajo kot izziv, s katerim se je potrebno soočiti danes, da bomo lahko v doglednem času našli in uvedli rešitve, ki bodo starejšim omogočile aktivno in kakovostno tretje življenjsko obdobje. »Ena od poti, kako bomo do tega prišli, je tudi projekt Sobivamo in današnje srečanje. Najprej moramo ugotoviti, kaj opredeljuje kakovostno bivanje starejših ter kakšne so potrebe in želje starejših. Nato pa, kako ga z nacionalnimi politikami in zakonskimi podlagami vzpodbujati ter navsezadnje zagotavljati na lokalnem nivoju,« je povedala Lidija Stebernak, državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor. Dodala je še, da si MOP in partnerji projekta Sobivamo prizadevajo povezovati že obstoječe ter nove informacije glede možnosti bivanja starejših, predvsem pa povezati različne iniciative v skupen cilj, ki je zmanjšanje ranljivosti starejših. »Informiranje ter pridobivanje mnenj in stališč je ključen namen projekta Sobivamo. Prav te informacije nam bodo omogočile, da pripravimo podlage za pilotne projekte na področju bivanja starejših.«
Veliko zanimanja je tudi za medgeneracijsko bivanje
Cvetka Jagodič, predsednica Zveze društev upokojencev Mestne občine Koper, je ob tem povedala: »Starejši v Mestni občini Koper si ne želijo drastičnega prehoda iz svojega doma v dom upokojencev, želijo si še kakšno vmesno stopnjo ali dve. Prav ta projekt je lahko začetek, da te želje uresničimo.«
S tem so se strinjali tudi ostali udeleženci okrogle mize, ki so še posebej poudarili, da je večini starejših pomembno, da lahko čim dlje časa kakovostno bivajo v svojih stanovanjih, pri tem pa v pomoč uporabijo različne možnosti, kot so npr. obiskovanje dnevnih centrov aktivnosti, pomoč na domu, dostava prehrane. Veliko zanimanja so udeleženci pokazali tudi za medgeneracijsko bivanje, saj si lahko različne generacije med seboj veliko ponudijo: izkušnje, znanje, pomoč, svežino, različnost pogledov na svet in na življenje… Izpostavilo pa se je tudi dejstvo, da je treba o kakovostnem bivanju v jeseni življenja, pričeti razmišljati dovolj zgodaj – da se lahko temeljito preuči različne možnosti, se pogovori o njih s ključnimi osebami in potem seveda izvede v skladu s pričakovanji. Potrebno se je torej pripraviti.
Tokrat so se na okrogli mizi pridružili tudi predstavniki nekaterih pomembnejših skladov iz tega področja. Stanovanjski sklad RS je javni nepremičninski in finančni sklad, ki na raznovrstne načine izpolnjuje stanovanjske potrebe prebivalcev Slovenije. Kot izvajalec nacionalne stanovanjske politike skrbi za uravnoteženo ponudbo primernih stanovanj in lažjo dostopnost do njih. »V nacionalni stanovanjski politiki smo se zavezali, da bomo do leta 2020 zagotovili 2.000 enot za vse ciljne skupine. S tem, ko bomo to izpeljali, bomo dokazali, da smo na pravi poti,« je povedal mag. Črtomir Remec, direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.
Starejšim je predvsem pomembna varnost
Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja skrbi za primerno bivanje v tretjem življenjskem obdobju. »K projektu Sobivamo smo pristopili kot partner, saj želimo obogatiti ponudbo bivalnih enot za starejše. Prav v Izoli smo izgradili stanovanja, ki imajo skupen prostor za stanovalce, ob tem pa je tudi dnevni center aktivnosti,« je dejal mag. Andrej Hudoklin, direktor Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Sklad zagotavlja namenska najemna stanovanja in oskrbovana stanovanja za upokojence in druge starejše osebe, prostore, ki jih uporabljajo društva upokojencev, nekaj poslovnih prostorov, parkirnih prostorov ter garaž in eno enoto doma starejših.
Goran Malenič, direktor Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Koper, je sklenil: »V občini Koper je delež starejših nad 60 let večji, kot v drugih delih Slovenije. Glede na demografske parametre ugotavljamo, da bo potreba po stanovanjskih enotah vedno večja. Načrtujemo nove gradnje, neprofitna stanovanja, za mlade, dom upokojencev… Vse to želimo uresničiti tudi s pomočjo SSRS in NS PIZ.«
»Pojem sobivanja naj bo plod naših izkušenj, naših vednosti in predlog, kako si mi želimo živeti v tretjem življenjskem obdobju, ne pa kako si to predstavljajo drugi,« je srečanje zaključil mag. Aco Prosnik, klinični psiholog in varuh bolnikovih pravic. Dodal je, da je starejšim predvsem pomembna varnost in da je tudi sobivanje, pa naj bo znotraj iste generacije ali med generacijami, predvsem pomembno iz vidika zagotavljanja stabilnosti ter varnosti.
V okviru projekta Sobivamo bo MOP skupaj s partnerji projekta v 11-ih mestnih občinah po vsej Sloveniji pripravil dogodke, na katerih bodo predstavili modele sobivanja, izkušnje in ideje, prav tako pa bodo zbrali odzive zainteresiranih. S predstavitvijo projekta je zaživela tudi spletna stran Sobivamo, razpravo s starejšimi in njihovimi svojci pa bo MOP spodbujal tudi preko družbenih omrežij. V nadaljevanju projekta je predvidena še postavitev 11 informacijskih točk po Sloveniji.
