Kraški rob, ta apnenčasta skalna veriga, ki se sicer razteza vse od Socerba do vasi Mlini, nudi zavetje idilični kraški vasici, ki sliši na ime Zazid. Na južnem predelu Podgorskega krasa leži ta gručasta vas, ki je izjemno lep primer istrsko-kraške arhitekture.
Zaselek se omenja že v koprskih statutih iz let 1300 in 1423, kar pomeni, da je Zazid kraj z zgodovino. Zgodba iz preteklosti, ki jo vas še vedno pripoveduje, skupaj z ohranjenimi arhitekturnimi posebnostmi vabi obiskovalce, da ga obiščejo in izkusijo vsakdan istrskega podeželja.
Arhitektura, koprski veljaki, vojna vihra
S sprehodom skozi Zazid si lahko ogledamo istrsko-kraško arhitekturo v okolju, v katerem se je razvijala. Portoni, nadstreški, prizidki, baladurji in jerte so ostanki, ki nas lahko z malo domišljije popeljejo v čase, ko so lokalni obrtniki iskali najprimernejše rešitve za posebne klimatske pogoje tega območja.
Če se torej prepustimo zasanjanemu tavanju po prelepih ulicah Zazida, se sprehajamo po poteh, po katerih so se stoletja prej, v začetku 15. stoletja, sprehajali člani mnogih koprskih plemiških družin, ki so imele tukaj svoja posestva. Odkrivamo lahko skrite kotičke vasi, kamor so se v nemirnih časih turških vpadov v 16. in 17. stoletju zatekali lokalni prebivalci. Zazid je bil namreč vpleten v politično in vojaško razburkano dogajanje v času turških vpadov in beneško-avstrijskih vojn in je bil nenazadnje vključen tudi v verigo utrjenih krajev. V času uskoške vojne je bil opustošen in požgan.
Tudi vojna vihra 2. velike vojne kraju ni prizanesla, na kar opominja partizanski spomenik. O prisotnosti vojske tretjega rajha pa pričajo izkopani rovi nad vasjo, ki naj bi služili kot obramba pred napadi z morja.
Cerkev sv. Martina kot del opusa Felicijanov
Zazid je s cerkvijo svetega Martina s konca 16. oziroma začetka 17. stoletja tudi del arhitekturne zgodbe 17. stoletja, ki je na območju Krasa in severne Istre s svojimi številnimi sakralnimi zgradbami eno pomembnejših področji v slovenski umetnostni zgodovini 17. stoletja.
Po času protestantizma, turških vpadov ter po vojnah z Uskoki in avstrijsko-beneških bojih se je v 17. stoletju na Krasu začela intenzivna gradbena dejavnost, ki je zajela tudi to območje.
Sakralni objekti tega obdobja so ohranjali tradicionalno gotsko arhitekturo z eno ladjo in obokanim prezbiterijem. Prav tak obokan prezbiterij ima tudi cerkev v Zazidu in če smemo domnevati, da je nastal v času portala z rastlinsko ornamentiko, kjer je zapisano leto obnove 1697 in tudi inicialki, zaradi katerih lahko domnevamo, da je prenovo vodil kamnoseški mojster Anže Felicijan mlajši, bi to pomenilo, da je ta cerkev zadnja na Slovenskem, ki je bila izdelana pod močnim vplivom gotike.
Cerkev s svojim 15 metrov visokim zvonikom torej sodi med cerkve, ki jih je na takšen ali drugačen način zaznamovala kamnoseška delavnica Felicijanov, ki so sicer pogosto gradili in prenavljali kraške cerkve v 17. stoletju. O tej kamnoseški delavnici morda več kdaj drugič. Predlagamo pa, da Zazid in cerkev sv. Martina izberete za cilj družinskega nedeljskega izleta in se sami prepričate o lepotah in gostoljubnosti tega kraja. *
