Alkohol ne sodi na delovno mesto!

Novice Preglej vse novice
Deli vsebino

Slovenija se po porabi alkohola še vedno uvršča med vodilne države v EU. Negativne posledice prekomernega uživanja alkoholnih pijač se odražajo na različnih ravneh človekovega udejstvovanja v družbi. Zloraba alkohola in delovno mesto pa sta besedni zvezi, ki nikakor ne sodita skupaj. Področje dela je namreč eno od tistih, na katerem lahko zloraba alkohola povzroči veliko materialno škodo in posledično ogrozi varnost delavcev v delovnem procesu.

Zloraba alkoholnih pijač dokazano vpliva na trezno presojo in psihično koordinacijo. Foto: HealthWorks.my

Zloraba alkohola vpliva na trezno presojo

Učinki pitja alkohola se na delovnem mestu odražajo v zmanjšani delovni zmožnosti, slabšanju ugleda podjetja oziroma ustanove in seveda v porušeni složnosti med sodelavci. Zloraba alkoholnih pijač dokazano vpliva na trezno presojo in psihično koordinacijo, zato je uživanje alkohola pred dejavnostmi, ki zahtevajo povečano zbranost in boljše motorične sposobnosti, absolutno odsvetovano .

Alkohol predstavlja prikrito grožnjo oziroma pomeni tveganje v poslovnem procesu podjetja ali institucije. Foto: MultiBriefs

Alkohol kot prikrito tveganje

Z vidika varnosti in obvladovanja tveganj alkohol vsekakor predstavlja prikrito grožnjo oziroma pomeni tveganje v poslovnem procesu podjetja ali institucije. Delodajalec ima v primeru suma, da je njegov zaposleni na delovnem mestu pod vplivom alkohola, ne zgolj pravico, ampak tudi dolžnost preverjati alkoholiziranost delavca pri izvrševanju delovnih nalog, saj bi zaradi zmanjšanja kognitivnih sposobnosti lahko prišlo do ogrožanja tako delavca in njegovih sodelavcev kot tudi lastnine in ugleda podjetja oziroma institucije, oškodovane pa so lahko tudi stranke v procesu.

Učinki pitja alkohola se na delovnem mestu odražajo v zmanjšani delovni zmožnosti, slabšanju ugleda podjetja oziroma ustanove in seveda v porušeni složnosti med sodelavci.

Zakonik je jasen. Delavec na delovnem mestu ne sme biti pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc. Foto: MultiBriefs

Zakonodaja je jasna …

Zakonodaja s področja varnosti in zdravja pri delu obravnava alkohol v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu. Zakonodaja določa, da delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, delodajalec pa je tisti, ki je zadolžen za ugotavljanje alkoholiziranosti in s tem povezanih postopkov. Tako delavec kot delodajalec vzajemno nosita vsak svoj del odgovornosti za skladno upoštevanje zakonodaje, predvsem pa odgovarjata za svojo lastno varnost in varnost drugih udeležencev delovnega procesa.

… praksa pa nekoliko drugačna

Da alkohol ne spada na delovno mesto, nam poleg zdrave pameti veleva tudi zakonodaja. Prav zato bi pričakovali, da tako zaposleni kot tudi delodajalci namenijo temu vprašanju veliko pozornosti, a žal v praksi največkrat ni tako. Naj spomnimo, da je na koprskem okrožnem sodišču na obravnavi v zadevi Kopališče nedavno prišlo do resnega suma zlorabe alkohola na delovnem mestu.

ŠOKANTNO: Sum zlorabe alkohola na koprskem tožilstvu

Uživanje alkohola in delovno mesto sta besedni zvezi, ki v nobenem primeru ne sodita skupaj, in to še toliko bolj velja za delovna mesta, ki prinašajo veliko mero odgovornosti, kot je denimo vloga tožilke v sodnem procesu. Zmanjšana sposobnost presoje lahko v tem konkretnem primeru negativno vpliva na pravico obtoženih do pravičnega in nepristranskega sojenja. Naj opomnimo, da zakon nalaga delodajalcu dolžnost, da poskrbi za kontrolo in preventivne ukrepe, da do takšnih situacij sploh ne bi prihajalo. *