Tudi koprski župan Boris Popovič se je udeležil današnjega omizja v okviru konference o investicijskih priložnostih Slovenije, kjer je izpostavil razvoj Kopra v zadnjih 15 letih in hkrati težave, na katere naletijo lokalne skupnosti pri privabljanju tujega kapitala.
Na omizju so poleg Popoviča sodelovali še župan Mestne občine Ljubljana Zoran Jankovič, župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec in novomeški župan Gregor Macedoni, ki so si bili enotni, da Slovenija potrebuje več dobre komunikacije med državo, lokalnimi skupnostmi in občani. Potrebuje tudi dobro prostorsko zakonodajo, predvsem pa več samozavesti, utemeljene na znanju.
V ospredju pogovora je bilo predvsem sodelovanje občin in države pri privabljanju tujih investitorjev. V tej luči je mariborski župan na primeru investicije Magne poudaril, da lokalno okolje tovrstnih velikih projektov brez sodelovanja države ne more realizirati. Izpostavil pa je problem prostorske zakonodaje in se zavzel za njeno ustrezno ureditev, da ne bi bilo treba sprejemati posebnih zakonov, kot je bilo to storjeno za Magno.
Koprski župan je še dejal, da je doslej v Sloveniji veljalo, da “se nič ne da spremeniti”, da je za vsako spremembo prostorskih aktov na državni ravni potrebnih več let. Tudi zato se po njegovih besedah v Kopru bojijo privabljanja velikih projektov, ker investitorjem ne more povedati, ali je projekt možen ali ne in kdaj bi to sploh lahko vedeli. S projektom Magne, ki ga sam podpira, pa se je zdaj dokazalo, da gre lahko tudi drugače.
Popovič je glede tega dejal, da je primer Magne pokazal, da “država lahko naredi vse, če le hoče”. “Vlada je na koncu svojega mandata končno postala učinkovita,” je menil koprski župan, ki je ob tem napovedal, da ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška in državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo Jureta Lebna prav zaradi pogumne odločitve, da se naposled zavzameta za določen projekt, zagotovo čaka kazenska ovadba.
Vizija, strategija, cilj
Na vprašanje, kaj je pomembno pri komunikaciji z državo in lokalno skupnostjo je Jankovič dejal, da mora biti župan vendarle tudi “nekaj vizionarja” in imeti pogum za spremembe. Opozoril je, da je odnos med občino in občani razmeroma enostaven. “Prideš med ljudi in jih poskušaš prepričati v svoj projekt. Če si uspešen in če bo občanom to všeč, boš ponovno izvoljen, sicer ne,” je povedal. »Naša kredibilnost je na preizkušnji vsaka štiri leta«.
Kot je povedal novomeški župan, je Slovenija res konkurenčna z izobraženo delovno silo, a po drugi strani imajo na njihovem območju težavo s pridobivanjem visoko izobraženih kadrov. Težko na primer investitorju obljubijo, da mu bodo zagotovili 50 strojnih inženirjev. Poudaril je sicer, da je novomeška situacija za Slovenijo sicer precej specifična, saj imajo v občini dvakrat več delovnih mest kot aktivnega prebivalstva.
Popovič je izpostavil še, da »se naši najboljši kadri uveljavljajo po svetu, ker pri nas nimajo možnosti«. Dodal pa še, da so lokalne skupnosti izredno omejene pri prostorskem razvoju, saj je večina kmetijskih zemljišč v lasti državnega sklada kmetijskih zemljišč, občine pa nimajo niti pregleda nad tem, kaj se s temi zemljišči dogaja. Na drugi strani pa je zgolj minimalen odstotek stavbnih zemljišč (nekaj več kot 8 odstotkov na območju koprske občine), od tega le 1 odstotek v razpolaganju občine, bistveno premalo za učinkovito prostorsko razvojno politiko, ki vključuje tako razvoj gospodarstva kot razvoj podeželja.
Poudaril je še, da gre pri iskanju razvojnih potencialov razmišljati širše, za Slovenijo v celoti in dodal, da lokalna skupnost vedno podpira velike državne projekte. Zavzel se je tudi za večje sodelovanje celotne države, zlasti na področju turizma, saj si želi v Koper privabiti še več turistov z velikih potniških ladij, koristi od tega pa bi imela vsa država. »Najti moramo tisto nekaj, s katerim bomo v naše kraje pritegnili še več ljudi. V turizmu je najlepše zaslužen denar,« je še pojasnil Popovič.