Ekološka katastrofa, ki smo ji na slovenski obali priče te dni, odpira vrsto podvprašanj. Je država sploh pripravljena na tovrstne dogodke? So pristojne službe dovolj usposobljene in opremljene za takojšnje ukrepanje na morju? In nenazadnje, kakšen je postopek obveščanja in ukrepanja ter kdo je v tem primeru povsem zatajil?
Vse to so vprašanja, na katera bodo najvišji državni organi morali že v kratkem podati tehtne odgovore. Kot tudi podati pojasnila, kako je mogoče, da so po grozljivem prizoru plavajočih odpadkov, plastike, stiroporja in druge nesnage, o katerem je bila javnost obveščena že pred štirimi dnevi, k reševanju problema zares pristopili šele danes, na prvi delovni dan po prvomajskih praznikih?
Na neodzivnost in neodgovornost države je včeraj opozoril tudi prvi mož koprske občine Boris Popovič, ki pravi: »V kolikor ljudje ne bomo vzeli vajeti v svoje roke, se ne more spremeniti nič. Država za naše morje ne stori nič.« Ob tem poziva vse občanke in občane ter prostovoljce, da se danes, ob 16. uri, pridružijo čistilni akciji in tako naredijo nekaj koristnega za naše okolje. Zbirno mesto je v Žusterni, na gramoznem parkirišču.
Medtem, ko so najvišji državni organi kresovali, je Marjetica Koper pospešeno odstranjevala nesnago
»Kar ne bo Uprava za pomorstvo uspela odstraniti iz morske gladine, bo naš koncesionar VGP Drava s Ptuja v prihodnjih dneh,« je medijem včeraj povedala Zorka Sotlar z Direkcije RS za vode. Ta se šele danes mudi na Obali, kjer si ogleduje stanje in pripravlja poročilo, na podlagi katerega bodo nato organizirali ekipe, ki se bodo lotile odstranjevanja odpadkov z obalne linije. Teh verjetno do takrat v našem morju in na obali tako ali tako ne bo več, saj so se za razliko od države čiščenja pravočasno lotili v koprski Marjetici in drugih občinskih komunalnih službah ter številne civilne iniciative. Ti so tako vse praznike pospešeno odpravljali nesnago, ki jo je morje nanašalo na obalo, predvsem na območju Žusterne in mestnega kopališča.
»V kolikor bi ekološko plovilo delovalo, bi seveda bilo čiščenje učinkovitejše,« je še pojasnila Sotlarjeva in priznala, da niti sama ni vedela, da je edino tovrstno plovilo, ki ga premore naša država, od njegove prevzema v letu 2012 v okvari in kot tako povsem neuporabno. Najhuje pa je, da se nam, vsaj po izjavi Jadrana Klinca, direktorja Uprave RS za pomorstvo, niti v prihodnje ne obetajo boljši časi. »Z novim plovilom, ki bo imelo dve ‘roki’, bomo sicer res lažje zajeli smeti, ki plujejo v skupinah, ne pa tudi razpršenih,« je povedal Klinec in priznal: »Novo plovilo bo pripomoglo k čiščenju, ne bo pa rešilo problema. Učinek ne bo veliko večji. Na žalost je potrebno počakati, da smeti dosežejo obalo. Še posebej težko oziroma nemogoče je zajeti tiste, ki plavajo pod morsko gladino.«
Novo ekološko plovilo, za katerega bodo odšteli okoli 1,2 milijona evrov, naj bi dobili še letos. »Do takrat pa bomo lahko v situacijah, kot smo jim bili priča v teh dneh, odpadke z morja odstranjevali le s čolni, pa še to le večje kose oziroma šele ko ti dosežejo obalo,« zaključuje Klinec.
Neustrezna oprema in premalo usposobljen kader pa niso ključni problem v nastali situaciji, veliko bolj zaskrbljujoče je namreč dejstvo, da država očitno sploh nima ustreznega protokola, kako ravnati v primeru ekoloških in drugih naravnih nesreč na morju. To se je vnovič potrdilo tudi pred dnevi, ko so posamezne službe povsem neorganizirano pristopile k reševanju nastale situacije, medsebojne komunikacije pa praktično ni bilo. »Marjetica Koper se je odzvala še preden je stekla medijska akcija, naši operativci so zaznali povečane količine smeti in se takoj lotili čiščenja. Uradno v vsem tem času nismo bili obveščeni o nobeni koordinirani akciji,« je pritrdil tudi direktor Marjetice Koper Jani Bačič, ki dodaja, da pri večjih naravnih nesrečah in katastrofah postopki reševanja in odprave posledic potekajo usklajeno, po vnaprej določenem protokolu, kjer se točno ve, kdo kaj dela.
Nesnaga naj bi bila na odprtem morju že več tednov, morda celo mesecev
Tokratni pojav dolge sledi odpadkov pa ni enkraten primer. Podobnemu pojavu smo bili priče jeseni 2000 in nato še januarja 2001, ko so večji kosi odpadkov celo ovirali plovbo na morju, njihovo odstranjevanje pa je bilo dolgotrajno in zahtevno. Takrat naj bi odpadki prišli s smeri severne Italije, natančneje z izliva reke Pad, tokrat pa še ni povsem jasno, zakaj je do tega prišlo.
V javnosti pa kroži kar nekaj ugibanj, najbolj verjetno je, da je nesnaga bila na odprtem morju že več tednov, morda celo mesecev, nakar naj bi jo okrepljeni južni vetrovi pripeljali k nam. »Verjetno je, da viri nesnage izvirajo iz severa Italije, v delu, kjer se izliva reka Pad, pa vse do območij južnega Jadrana, zlasti Albanije. Podobno kot k nam včasih prinese saharski pesek, lahko priplavajo tudi odpadki iz precej oddaljenih krajev, le, da je časovna komponenta precej daljša, potrebne pa so tudi neugodne razmere,« je eno od teorij podkrepil poznavalec vremenskih razmer Valter Grizančič, urednik strani Ciklon.si.
Podobnega mnenja je tudi direktor uprave za pomorstvo Jadran Klinec, ki dodaja je plastika v morju vsesplošen problem, ne samo Jadranskega morja, ampak vseh oceanov. »Tok ponavadi kroži obratno in s Hrvaške ne dobimo toliko ‘svinjarije’, sedaj nam je pa smeti s severnega Jadrana prinesel obrnjen tok. Največji problem predstavlja italijanska reka Pad, še posebej po nedavnih nalivih. To se bo dogajalo dokler ne bodo vsi dovolj ozaveščeni, da tega ne počnejo,« je prepričan Klinec.
