Slovensko morje je z vidika kemijskih spojin eno najbolj čistih, saj posodobljeni čistilni napravi na Obali uspešno prečiščujeta komunalne odplake, pa vendar se pri nas in tudi povsod drugod po svetu v morju zadržujejo velike količine mikroplastike, ki ogroža prehranjevalno verigo.
Plastični delci predstavljajo veliko nevarnost za morska bitja, saj se pomešajo s planktonom, ki ga pojedo manjše ribe, te pa so nato hrana večjim ribam, veliko teh rib pa se na koncu znajde tudi na naših krožnikih, plastika pa prav tako škoduje tudi drugim morskim živalim.
Enega največjih problemov v našem morju predstavljajo mikroplastike
Slovensko morje je torej z vidika kemijskih spojin čisto, a če spomnimo na odplake, slika lahko še prehitro postane drugačna. Z odplakami namreč v morje spustimo organske snovi, ki so hranilo za alge in fitoplankton. Organska snov se sicer posede na dno, kjer se začne razkrajati in s tem povzročati pomanjkanje kisika, ki je nujno potreben za preživetje morskih živali in rastlin. Kljub temu pa se prisotnost organskih snovi v našem morju uspešno zmanjšuje, tudi na račun čistilnih naprav. Obalne občine se tudi na ta način trudijo odpravljati posledice nevestnega ravnanja z odpadki.
Enega največjih problemov v našem morju predstavljajo mikroplastike, saj rezultati, ki so jih pridobili na inštitutu za vode v Ljubljani, kažejo, da je le-te pri nas kar precej. Primarno mikroplastiko najdemo v izdelkih, kot so pilingi, kreme, zobne paste in mikro delci, ki prihajajo iz pralnih strojev, saj le-ti drobijo sintetična vlakna oblačil. Sekundarna mikroplastika pa nastane zaradi mehanskih procesov razgradnje večjih kosov plastike, ki se nato drobi v vse manjše delce.
Odpravljajmo vzroke, ne posledice
Naj spomnimo na ekološko katastrofo, ki je prizadela obalo konec aprila, ko so se občani Mestne občine Koper na pobudo župana Borisa Popoviča zbrali in s čistilno akcijo pobrali odpadke, ki so jih na našo obalo prinesli morski tokovi.
Sicer pa se vse začne in konča ravno pri nas posameznikih. Čistilna akcija, ki je stekla na pobudo koprskega župana Borisa Popoviča je bila gašenje požara, na nas pa je, da začnemo odpravljati vzroke, ne pa posledice. Z dvigovanjem ekološke zavesti lahko bistveno zmanjšamo količino proizvedenih odpadkov, s tem, da jih vestno ločujemo, če ne celo recikliramo, zmanjšujemo uporabo čistil in kozmetičnih izdelkov, plastičnih vrečk, itd. Le s takšnim načinom lahko ohranjamo naš planet še naprej zelen.
