Alkohol je snov, ki negativno vpliva na možgane ter na delovanje organov in ima tako kratkotrajne kot dolgotrajne učinke oziroma posledice. Posledice se ne kažejo samo na posamezniku, ki zlorablja alkohol, ampak tudi na njegovih bližnjih, na širši okolici in na celotni družbi.
Alkohol je eno od najboljših naravnih razkužil, saj v ustreznih koncentracijah uniči skoraj vsa živa bitja. Zato ga v medicini še vedno uporabljajo kot dobro razkužilo, na človeka pa ima kratkotrajne in dolgotrajne učinke oziroma posledice.
Pri posamezniku, ki zlorablja alkohol, se posledice kažejo na telesnem, duhovnem in duševnem zdravju. Med drugim se posledice odražajo tudi na odnosih v družini, delovnem okolju in širše. Alkohol je povezan s samomorilnostjo, nasiljem vseh oblik, razvezami, nezgodami doma in pri delu ter v prometu.
Alkohol povzroča tudi nižjo produktivnost, brezposelnost, nezaposljivost, pogostejši bolniški stalež in odsotnost z dela, večjo možnost za invalidnost, zgodnejšo umrljivost in nižje prihodke.
Kako alkohol vpliva na nas?
Možni kratkotrajni učinki alkohola na posameznika so zastrupitev z alkoholom, motnje srčnega ritma, vnetje trebušne slinavke, vnetje želodca, motnje razpoloženja in ravnotežja, motnje v presojanju, koordinaciji, spominu, motnje spanja in spolnosti, nekritičnost, nasilnost, samomorilnost.
Poleg kratkotrajnih učinkov alkoholizma pa so tu tudi dolgotrajni učinki, ki se lahko kažejo na skoraj vseh organskih sistemih v telesu. Na udaru so možgani, živčevje, prebavila, srce in žilni sistem, koža, spolni organi in izločila. Poleg naštetega alkohol močno vpliva tudi na rakava obolenja, nosečnost in dojenje ter nekatere bolezni.
Možgani: atrofija oz. zmanjšanje možganov, motnje spomina, zmanjšanje miselnih sposobnosti, motnje spanja in koncentracije, depresija, anksioznost, samomorilnost, blodnjavost, delirij, božjast, demenca, možganska kap.
Živčevje: vnetja in okvare živcev oz. polinevropatija.
Prebavila: kronično vnetje požiralnika ali želodca, rana na želodcu, zamaščenje jeter, vnetje jeter, ciroza jeter, vnetje trebušne slinavke in žolčni kamni.
Srce in žilni sistem: popuščanje srca, nenadna srčna kap in smrt, aritmija srca, obolenje srčnega ožilja, povišan krvi tlak in okvare možganskega ožilja z možgansko kapjo.
Koža: pogostejše bakterijske in glivične okužbe, poslabšanje luskavice in ekcemov, razširitev drobnih žilic v podkožju ali rdečica obraza.
Spolni organi in izločala: motnje v spolnosti in zmanjšanje plodnosti.
Rakasta obolenja, povezana z alkoholizmom: požiralnik, želodec, ustna votlina, debelo črevo, jetra in dojke.
Druge bolezni, povezane z alkoholizmom: slabokrvnost, motnje v strjevanju krvi in presnovi sladkorja, napadi putike, motnje v ravnovesju vitaminov, zmanjšana odpornost za okužbe, osteoporoza in okvare mišic
Nosečnost, dojenje in alkohol: okvare ploda v maternici lahko nastanejo že pri najmanjših količinah alkohola, ki ga pije mati.
Alkohol ne sodi na delovno mesto
Kljub vsemu naštetemu pa se Slovenija po porabi alkohola še vedno uvršča med vodilne države v EU. Že pred časom smo na eKopru pisali tudi o alkoholizmu na delovnem mestu. Učinki pitja alkohola se na delovnem mestu, kot je bilo že omenjeno, odražajo v zmanjšani delovni zmožnosti, poleg tega pa alkoholizem vpliva tudi tudi na ugled podjetja oziroma ustanove, seveda pa ruši tudi dobre odnose med sodelavci. Zloraba alkoholnih pijač dokazano vpliva na trezno presojo in psihično koordinacijo, zato je uživanje alkohola pred dejavnostmi, ki zahtevajo povečano zbranost in boljše motorične sposobnosti, absolutno odsvetovano.
Da alkohol ne spada na delovno mesto, nam poleg zdrave pameti veleva tudi zakonodaja. Prav zato bi pričakovali, da tako zaposleni kot tudi delodajalci namenijo temu vprašanju veliko pozornosti, a žal v praksi ni vedno tako.
http://www.ekoper.si/koper/sokantno-sum-zlorabe-alkohola-na-koprskem-tozilstvu/
