Zaradi suše in slabe ploditve bodo oljkarji letos beležili do 40-odstoten izpad pridelka. Po dolgotrajni poletni suši in deževnem septembru pa se dozorevanje oljk vendarle izboljšuje, ugotavlja Viljanka Vesel iz centra za oljkarstvo, ki priznava, da je težko napovedati, kakšna bo letos kakovost olja.
Dolgemu sušnemu obdobju, ko so rastline počivale in so bili plodovi presušeni, so v prejšnjem mesecu sledile obilne padavine. Če se je to po eni strani pozitivno odrazilo na predelavi oljk, pa so se plodovi naenkrat napili vode in to je vplivalo na znižanje oljevitosti, je za STA pojasnila vodja centra za oljkarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica Viljanka Vesel.
Ob nekoliko lepšem vremenu v zadnjem obdobju se sicer tudi oljevitost popravlja, dozorevanje plodov pa je primerljivo s prejšnjimi leti, čeprav so med različnimi lokacijami tudi velike razlike.
Izpad glede na pričakovan pridelek bo do 40-odstoten, kot je Veselova ocenila že pred časom, na nekaterih lokacijah pa utegne biti tudi višji. Vodja centra za oljkarstvo razloge vidi tako v poletni suši kot slabi ploditvi v pomladnem obdobju.
Kakšne kakovosti bo letošnje olje, je nehvaležno napovedovati. Ob dolgotrajni suši na splošno velja, da je olje bolj grenko in pikantno, a zato vsebuje več za zdravje koristnih fenolov. Glede na padavine v zadnjem obdobju pa je mogoče pričakovati, da bo olje vendarle dokaj uravnoteženo. “Dober oljkar zna iz vsake sezone najti najboljše,” je sklenila Veselova, ki verjame, da bo pridelovalci tudi letos lahko dosegli tudi vrhunsko kakovost olja.
Posebnost letošnjega leta v primerjavi s preteklostjo je bila odsotnost oz. minimalen pojav oljčne muhe, zaradi česar na nekaterih lokacijah sploh ni bilo potrebno škropljenje, prav tako je bilo manj težav z oljčnim moljem. Po drugi strani Veselova opozarja na potencialne težave zaradi pavjega očesa.
V zadnjem času pa oljkarje skrbi bakterija xylella fastidiosa, ki povzroči, da propadejo cela drevesa in pred njo ni druge rešitve kot posek. Pojav bakterije, ki se je pred leti pojavila najprej v južni Italiji in se ne omejuje zgolj na oljke, so že zabeležili tudi v Franciji in predstavlja resno nevarnost tako z vidika pridelka kot vpliva na kulturno krajino, zato je treba pozornost tudi pri razmnoževalnem materialu rastlin.
V Sloveniji se iz tujine uvaža številna, tudi zgolj dekorativna drevesa, zato je treba pri nakupu biti pozoren, da imajo drevesa t.i. rastlinski potni list, ki nam pove vse o določeni rastlini, od lokacije matičnih dreves prek celotne verige vse do končne prodajalne, svari Veselova.
