Luka Fonda in plezanje že vrsto let hodita z roko v roki. S plezanjem je tesno povezan že vse življenje, kot eden od treh reprezentančnih trenerjev pa ta šport uspešno približuje vsem generacijam. Tudi v Kopru, ki bo letos med 2. in 3. septembrom po 35 letih gostil svetovni pokal v športnem plezanju. Kljub intenzivnim pripravam doma in v tujini Luka z navdušenjem že od samega začetka spremlja izgradnjo zunanje plezalne stene za težavnostno in hitrostno plezanje ob koprskem plezalnem centru.
Kdaj ste stopili v svet plezanja in kakšne spomine imate na tisti čas?
Plezanje sem spoznal v sedmem razredu osnovne šole in se takrat kljub nejevolji staršev vpisal v šolo plezanja, takrat pod vodstvom Marjana Olenika in Bogdana Grželja. Sledila so leta plezanja po vsej Sloveniji, predvsem po naravnih stenah. Leta 1995 smo s skupnimi močmi naredili eno izmed takrat redkih umetnih sten v osnovni šoli v Divači, ki je kasneje gostila prvo državno prvenstvo v balvanih. Tekmovanja v naši panogi so bila zelo redka in šele v razvoju. V primerjavi z današnjimi časi je bilo takrat bolj pomembno plezanje težjih smeri v naravi. Veliko časa smo preživljali v domačem Ospu in Mišji peči, ob tem pa se je tekmovalno športno plezanje razvijalo, počasi so tudi drugje nastajale umetne stene, veliko se je treniralo, posledično je naraščala organizacija tekmovanj. Kar samo po sebi se je zgodilo, da sem med svojimi treningi začel pomagati drugim in s tem se je začela moja trenerska pot. Nadgradnja moje poti je umetna stena v Sežani, kasneje pa še plezalni center v Kopru.
V vseh teh letih ste pri nas veliko naredili za športno plezanje, ki je z nedavnimi olimpijskimi igrami v Tokiu postalo tudi olimpijski šport. K odlični fizični in psihični pripravljenosti Janje Garnbret ter osvojeni zlati medalji ste nedvomno veliko prispevali. Kako gledate na prehojeno olimpijsko pot, kjer so dolgoletne sanje postale resničnost?
Olimpijske igre v Tokiu so zagotovo tisti del moje športne kariere, ki se zapiše globoko v srce. Zlata kolajna Janje je neverjeten zgodovinski dosežek, predvsem zato, ker se je to zgodilo prvič v zgodovini našega športa. Res sem počaščen, da sem bil del te olimpijske pravljice. Janjo sem spoznal že kot malo razigrano plezalko mladinske reprezentance, pri njenih 16 letih smo jo prvič povabili na članske treninge in zelo hitro je z nami odpotovala na evropsko prvenstvo v francoski Chamonix. Takrat je osvojila drugo mesto, takoj za takrat našo najboljšo Mino Markovič. Leta treningov in tekmovalnih izkušenj, marljivega dela in vztrajnosti so nas pripeljala do tega, da je Janja danes številka ena svetovnega plezanja. Težko opišem občutke, ki se pojavijo ob takem uspehu na enem od največjih športnih dogodkov na svetu, in to je tisto, kar je največje poplačilo za dolga leta dela. Čustva, ki se takrat pojavijo, so edinstvena … Ja, jokal sem kot dež.
Kadar niste v tujini na poti z reprezentanco, večino časa preživite v koprskem plezalnem centru, kjer trenirajo tako rekreativci kot profesionalni tekmovalci. Kako ocenjujete svojo trenersko vlogo, glede na to, da je mladih plezalcev in plezalk pri nas iz dneva v dan več?
Res je, Plezalni center Koper je moj dom, v ta prostor sem dal svojo dušo, kar se zagotovo pozna tudi pri vadečih. Plezanje je primarno gibanje z veliko noto osebnostne rasti, medgeneracijskega druženja in veliko mero spoštovanja. V življenju sem vse delal s srcem in takšno je tudi moje trenersko delo. Nikoli ni temeljilo na doseganju rezultata na papirju, vedno na prvo mesto postavljam napredek posameznika in njegov razvoj. Verjamem, da se vsak izmed nas počuti dobro, če se mu nekdo posveti na pravi način. V našem plezalnem centru so skupine vadečih majhne, zato dajemo poudarek na kakovosti, razumevanju in osebnem napredku.
Pripisujejo vam veliko zaslug, da so občine pristopile k izgradnji plezalnih sten, sprva v Sežani, letos pa še v Kopru. Izgradnja zunanje plezalne stene ob Plezalnem centru Koper bo omogočila, da v mestu gostimo številna državna in mednarodna tekmovanja.
Gradnja plezalnega centra v Kopru je, seveda, ena največjih infrastrukturnih pridobitev za našo športno panogo. Ne samo za Koper, ampak za celotno regijo. V prvi vrsti gre zahvala vsem, ki so že od samega začetka verjeli in spremljali projekt izgradnje plezalnega centra v notranjosti dvorane, kasneje pa prisluhnili in odobrili še izgradnjo zunanje plezalne stene za težavnost in hitrost. Mestna občina Koper je na tem mestu odigrala najpomembnejšo vlogo pri izvedbi tako pomembnega projekta. Luka Koper je prisluhnila našim idejam in podprla gradnjo, zagotovo pa gre zahvala vsem, ki so odločali in podprli razvoj v našem kraju. Koper bo postal eno izmed sedmih prizorišč svetovnega pokala, pridobil prepoznavnost, razširil svojo turistično in športno ponudbo ter ohranil 25-letno tradicijo slovenskega prizorišča za svetovni pokal. Občanke in občane vljudno vabim, da v začetku septembra pridejo navijat za Slovenijo.
Foto: Luka Fonda arhiv
