Med enim prvih obiskov Krajevne skupnosti Škofije, ki smo jih obiskali ob pripravi prispevka za občinsko glasilo MOK, so nam sogovorniki omenili tudi lokalno posebnost, tako imenovano škofijsko figo. Ali gre za posebno sorto tega priljubljenega sadnega drevesa, ki uspeva le v tem obmejnem kraju, smo sklenili povprašati skupino članov društva Istrski grmič. Izkazalo se je, da škofijska figa kot vrsta ne obstaja, ime pa so na tržnicah uporabljali za več sort tega sadja.
Predsednica društva Istrski grmič Vlasta Jerman je ob našem srečanju pred dnevi zbrala prijetno družbo sogovornikov, ki so znali povedati kaj več. Za mizo v sejni sobi KS Škofije so sedeli eden najstarejših krajanov in velik poznavalec zgodovine tega okolja Leander Cunja, Emilija Letig Mila, Onorina Pečarič in Valerija Šiškovič.
»No, to ni res, škofijska figa ne obstaja. To ni pravo ime za sorto. Sicer sem v nekem starem slovarju regije Julijska krajina (Dizionario dell’ Venezia Giulia je navedel sogovornik) videl, da jer pisalo »fighi scoffioti« za posebno vrsto fig, ki naj bi rasla na Škofijah. A ima ta izvor nekje drugje,« je pojasnil Leander Cunja in dodal: »Do tega poimenovanja je prišlo zato, ker so ženske iz Škofij v Kopru in Trstu prodajale zgodnje fige. Ljudje so jih vprašali, od kod prihajajo, in tako je prišlo do poimenovanja škofijske fige. Pa to ni bila nikoli posebna sorta.«
Ženske so predvsem v Trstu te fige prodajale, ker so bile zgodnje, dobre in sočne, delavci so jih kupovali za malico, ko so odhajali v pristanišče. En kos kruha in dve, tri fige je bila dobra malica v tistih časih, so navedle sogovornice. Nekateri peki so pekli tudi figov kruh, kasnejše sorte pa so bile primerne za marmelado.
Pri tako imenovani škofijski figi gre predvsem za sorto bela petrovka, je pojasnila predsednica društva Vlasta Jerman, znani sta tudi z imeni škofjotka, škofijsca, ognifoglio, verdoni – odvisno, kje so rasle. Rastejo pa po vsej Istri in so dvorodne, torej obrodijo spomladi in jeseni. Spomladi so bogatejše in večje. Poznana je tudi miljska figa, ki je enorodna, septembrska. Sinonimi zanjo pa so muježanka, mevžca, ravanka, črnica in plavica. Znana je še sorta črna petrovka, ki ji rečejo tudi matalon, mataloz, matalosi, marteloni in madoni, spet odvisno, kje so jih v Istri gojili. V resnici pa ne obstaja vrsta škofijske ali miljske fige, le ljudje so jih tako poimenovali.
Foto. V.K., Alan Radin
