Mesec november je tudi v znamenju dne slovenske hrane, ki poteka vsako leto tretji petek v novembru. Na ta dan poteka tudi tradicionalni slovenski zajtrk, ki razveseli otroke po vrtcih in osnovnih šolah. Zajtrk sestavljajo slovenski kruh, mleko, maslo, med in jabolka.
Dan slovenske hrane osvešča o pomenu domače pridelave oz. predelave hrane, njenem uživanju, želi pa tudi poudariti pomen zajtrka kot pomembnega dnevnega obroka za zdrav način življenja in prehranjevanja.
Glavni cilj oziroma namen dne je podpora kratkim lokalnim verigam – slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje zavedanja in pomena domače samooskrbe, ohranjanje čistega, zdravega okolja, ohranjanje podeželja, seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane ter spodbujanje zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju. Mladim je tako poklic pridelovalca in predelovalca prikazan kot nekaj pozitivnega in kot dejavnost za doseganje pomembnih strateških ciljev.
Ena izmed pomembnih aktivnosti dneva slovenske hrane je projekt tradicionalni slovenski zajtrk, ki bo v vrtci in šolah letos potekal že sedmič. Vsako leto se k izvedbi zajtrka pridružijo tudi novi deležniki – tradicionalni slovenski zajtrk tako prerašča v vseslovensko gibanje, tudi sicer se je zajtrk razširil že v več evropskih držav.
Pri obeleževanju dneva slovenske hrane in izvedbi projekta Tradicionalni slovenski zajtrk letos medresorsko sodeluje že pet ministrstev – ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za izobraževanje, znanost in šport, za zdravje ter za kulturo se je letos pridružilo še ministrstvo za okolje in prostor. Pri projektu sodelujejo kot partnerji še Čebelarska zveza Slovenije, Zavod RS za šolstvo, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, GZS-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Zveza sadjarskih društev Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zadružna zveza Slovenije ter Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.
