Že naš največji pesnik je vedel, da vino ni le pijača. Vino je namreč že tisočletja tudi sestavni del kulture bivanja. Spoznavanje zgodovine in kulture vina pa nam lahko razkrije marsikaj ne samo o vinski trti ampak o človekovem življenju v posameznih zgodovinskih obdobjih nasploh.
Da je vino več kot le okrepčilo, ki prežene žejo, priča bogata zgodovina in prve omembe te pijače, ki nam neizpodbitno zatrjujejo, da je rujna kapljica že od nekdaj spremljevalka različnih priložnosti v človekovem vsakdanu.
Že od nekdaj več kot le okrepčilo
Že 7000 let pred našim štetjem so starodavna plemena v dolini Rumene reke (Huang He) pripravljala svojo različico te opojne substance iz fermentiranega riža, meda in sadja, ki so jo hranili v glinenih posodah.
Od pijač, ki so bile podobne vinu, in od prvih vinskih trt je po grlih preteklo že mnogo dobre kapljice, ki je z razvojem pridelovalnih tehnik postajala vse boljša, kvalitetnejša in imenitnejša. Ta še danes spremlja človeka v protokolarni vlogi ob pomembnih svečanostih ali le kot kozarec zdravja po dobrem obedu. Vsebnost vitaminov iz skupine B in visoka hranljivost je namreč tudi strokovnjake splošne medicine prepričala, da je kozarec vina na dan koristen za vsakogar, ki sprašuje po receptu za dolgo in zdravo življenje.
Spoznanja Rimljanov nadgradili katoliški menihi
Vinarstvo je, če se osredotočimo samo na Evropo, doživelo poseben razmah s širitvijo Rimskega imperija preko Mediterana. Takrat so bili vzpostavljeni zametki vinorodnih okolišev, ki jih poznamo še danes. Pridelava vin je že v tistem času zahtevala veliko mero natančnosti, gojili pa so tudi že številne sorte vinske trte, ki jih poznamo danes. Pojavili so se tudi prvi vinski sodi in steklenice, skratka, že takrat so bili položeni temelji vinarski industriji, kot jo poznamo danes.
Skozi stoletja se je umetnost vinarstva razširila do Francije, Španije in deloma tudi do Velike Britanije. Vino se je vse bolj uveljavljalo kot zanesljiv in od vode boljši spremljevalec obedov. Pomembno vlogo pri razvoju so v nadaljevanju odigrali tudi katoliški samostani, ob katerih so nastali mnogi najboljši vinogradi po vsej Evropi. Uživanje ob dobri kapljici torej ni bila le domena grškega zbora bogov, zbranih okoli Dioniza, ampak so njene koristi kaj kmalu (na srečo vseh nas) spoznali tudi drugi. To pa je omogočilo vinogradništvu nadaljnji razvoj vse do današnje mešanice znanosti in umetnosti, ki tudi naša omizja še dodatno plemeniti in jim daje čar svečanosti.
Vinogradništvo kot pomemben del življenja in kulture
Vinska trta je osvojila tudi področje današnje Istre. Če gre zaupati virom, je bilo področje okoli Tržaškega zaliva že pred 3000 leti zasajeno z vinsko trto. Pucinum, predhodnik današnjega refoška, pa je bil menda glavni “krivec”, da je rimska cesarica Livija živela za tiste čase častitljivih 86 let.
Vino in vinogradništvo je bilo tako skozi čas pomemben del življenja in kulture tudi v današnji Istri. Njegova dovršena in kvalitetna pridelava pa mnogim tukajšnjim pridelovalcem še danes prinaša prepoznavnost in veljavo v svetovnem merilu.
Pitnost in številne dobre lastnosti lokalnega zaklada, ki ga daje vinska trta, pa lahko tudi sami okusite na prihajajočih martinovanjih, kjer se bomo poslovili od sladkega mošta in nazdravili novim plemenitim vinom iz okoliških vinorodnih krajev. Da ob tem ne bi okusili tudi tistih malo manj prijetnih strani prekomernega uživanja vina, naj vam bo v opomin ljudski pregovor: “Pij, vendar uma ne zapij!”. Na zdravje!
