Alkohol in kultura pitja sta v človeški kulturi že tako globoko zakoreninjena, da kar preradi pozabljamo na negativne posledice, ki jih prinaša prekomerno uživanje alkoholnih pijač.
Pridelava alkohola ima dolgo zgodovino in pionirji tega področja se gotovo niso zavedali, da bo prekomerno uživanje alkohola nekoč prineslo vrsto neprijetnih posledic, ki ne zaznamujejo le življenja tistega, ki alkohol zlorablja, ampak tudi življenja vseh njegovih bližnjih.
Kako se je vse skupaj začelo?
Alkohol in njegova proizvodnja imata dolgo in bogato zgodovino, fermentirano žito, sadni sok in med so stare civilizacije za pripravo alkohola uporabljale že pred tisočletjem. Alkoholne pijače so uživali že za časa zgodnje egipčanske civilizacije. Svojim gostom so namreč že takrat v znak dobrodošlice ponudili kruh in pivo. Zgodovinski viri pričajo o neprekinjeni prisotnosti alkoholnih pijač na območju Kitajske vse od leta 7000 pr. n. št. Ohranjen je tudi cesarski razglas iz leta 1116 pr. n. št., ki priča, da je zmerna uporaba alkoholnih pijač darilo iz nebes. Že takratni cesar pa se je očitno zavedal, da zna biti to darilo kaj hitro problematično, če se ga ne uživa v normalnih količinah.
Vino naj bi že 6000 let pr. n. št. pridelovali tudi v Armeniji. Med drugim in tretjim tisočletjem pred našim štetjem so v Sumeriji varili in pili pivo.
Plemenita snov tudi v katoliški cerkvi
Sam izraz alkohol ima pomenljiv pomen. Izhaja iz arabskega jezika in v prevodu pomeni plemenito snov. Poimenoval jo je arabski alkimist, ki je ugotovil, da ima tekočina na ljudi prav poseben učinek.
Katoliška cerkev je razglasila, da je alkohol božje darilo, pravo umetnost njegove pridelave pa so skozi stoletja razvijali in ohranjali v samostanih različnih redov. Še dandanes poznamo piva, ki izhajajo iz teh samostanov, vino pa je pomemben del krščanskega obredja, saj simbolizira Kristusovo kri.
Sočasno z razvojem se pojavijo tudi prva opozorila
Ko v Evropi naposled odkrijejo postopek destilacije, se razširi postopek pridobivanja žganih pijač, ki pridelavo in uživanje alkohola dvignejo na povsem novo raven. Kljub splošnemu navdušenju nad to plemenito snovjo, se v tem času pojavijo tudi prva opozorila o posledicah prekomernega uživanja.
Prvo znano svarilo je zapisano v prastari klinopisni pisavi, staro je približno 3500 let.
“Ne napravi sebe nemočnega s pitjem v krčmi, da se besede tvojega govorjenja ne bodo ponavljale in ne bodo vrele iz tvojih ust, ne da bi vedel, da si jih izrazil”, pravi star zapis, ki opozarja na to, da lahko prekomerno uživanje alkoholnih pijač s seboj prinese tudi neljube posledice.
Del človeškega vsakdana
Alkohol torej spremlja življenje človeka že dolga stoletja. Skupaj s človeško družbo se je razvil v sestavni del verskih obredov in družabnih srečanj, brez alkohola si težko predstavljamo tudi praznovanja in slovesnosti, ob katerih z njim tudi nazdravljamo.
Alkoholne pijače so in bodo del človeškega vsakdana, saj so tako rekoč zapisane v našo zgodovino, kar pa ne pomeni, da smemo biti v odnosu do alkohola neodgovorni. Še kako pomembno je namreč, da ga uživamo zmerno in preudarno. *
