V petek zvečer bomo lahko opazovali popolni Lunin mrk. To pomeni, da bo Zemlja natančno med Soncem in Luno, s čimer bo Luna povsem v Zemljini senci. Dogodek bo po napovedih astronomov najdaljši popolni Lunin mrk v tem stoletju, zanimiv pa bo tudi zaradi posebnih barv in postavitve ostalih nebesnih teles.
Kot je pojasnil Igor Žiberna z oddelka za geografijo mariborske filozofske fakultete, bo Luna v petek začela prehajati v Zemljino polsenco nekaj minut po 19. uri ter okoli 20.30 v Zemljino senco. Popolni Lunin mrk se bo začel malo pred 21.30, končal pa ob 23.13 oziroma 0.19, ko se bo vsa Luna ponovno znašla v Zemljini polsenci.
“Najlepše bo Lunin mrk viden v Indijskem oceanu, Centralni Aziji ter večjem delu Vzhodne in Južne Afrike. Mi se bomo nahajali na skrajnem zahodu tega vidnega območja mrka, kar pomeni, da se bo mrk začel že nekaj minut, preden bo Luna vzšla nad matematičnim obzorjem. Ko bo Luna vzhajala pri nas, bo v bistvu že deloma v Zemljini senci,” je Žiberna pojasnil za STA.
Popolni mrk bo trajal eno uro, 43 minut in 34 sekund, s čimer bo najdaljši v tem stoletju. Luna bo namreč potovala skoraj skozi središče Zemljine sence, hkrati bo na svoji eliptični poti okoli Zemlje tega dne zjutraj na točki, v kateri se najbolj oddalji od Zemlje. “Ker bo zelo oddaljena, bo Luna videti majhna. Malo telo bo skozi senco potovalo dlje časa,” je pojasnil Žiberna.
Po njegovih besedah v tem stoletju ni več možnosti, da bi bila vzpostavljena oba pogoja, kar pomeni, da bodo vsi ostali Lunini mrki, ki jih bomo videli pri nas, krajši. Razlike so sicer v obsegu nekaj minut. Junija 2011 je na primer Luninmrk trajal uro in 40 minut.
Za popolni Lunin mrk je značilna opečnata ali bakreno rjava do rdečkasta barva Lune. “Od količine prašnih delcev v Zemljini troposferi je odvisno, kako temna bo Luna v mrku,” je povedal Žiberna. “Ko Luna prehaja v Zemljino senco, se zgodi še en zanimiv pojav. Ozek pas Lune se obarva pepelnato modrikasto,” je dodal.
Od planetov bodo v večernem času vidni Venera, Jupiter in Saturn. “Najbolj zanimiv bo Mars, ki bo prav tega dne v opoziciji. To pomeni, da bo na nasprotni strani Sonca in ga bomo lahko opazovali vso noč. Ob tem bo dokaj blizu Zemlje, zato bo videti sorazmerno velik. Nazadnje smo imeli takšen primer avgusta 2003,” je pojasnil Žiberna.
