Vse česar še niste vedeli o božiču

Prosti čas Preglej vse novice
Deli vsebino

Kristjani po vsem svetu bodo v ponedeljek praznovali božič, s katerim obeležujejo dan Jezusovega rojstva. Verujejo namreč, da se je z Jezusovim rojstvom učlovečil Bog in se s tem dokončno zavzel za svet. V nedeljo, na predvečer praznika bodo v cerkvah potekale polnočnice, še pred tem pa bodo verniki postavili jaslice.

Kristjani se na božič, dan ko se je po verovanju Jožefu in Mariji v majhnem mestecu Betlehem rodil Jezus, začnejo pripravljati z adventom, ki se je letos začel 3. decembra, in se bo končal v nedeljo, na dan pred božičem.

Verniki naj bi se na rojstvo Jezusa pripravljali v tihem pričakovanju z molitvijo in v krogu družine. Kolikor se da, naj bi se izognili nakupovalni mrzlici, ki je značilna za dni pred božičem in novim letom.

Mnogi na predvečer praznika, enega največjih v krščanstvu, postavijo jaslice in okrasijo božično drevesce. Središče jaslic je ponavadi božja družina z Jožefom, Marijo in malim Jezusom, ki jih spremljajo različne živali tistega okolja. Del jaslic je pogosto tudi betlehemska zvezda, ki je po pripovedi iz Svetega pisma trem modrecem pokazala pot do mesta Jezusovega rojstva.

Foto: youtube

Jaslice so se v meščanskih domovih začele pojavljati v 18. stoletju, v kmečkih pa v 19. stoletju. Pogosto jih spremlja okrašeno božično drevo, ki se je začelo uveljavljati konec 19. stoletja v mestnih okoljih, v podeželskih domovih pa po 1. svetovni vojni.

Po 2. svetovni vojni je iz ideoloških razlogov na javnih prostorih božično drevo in jaslice pri nas za nekaj časa nadomestila novoletna jelka, praznovanje božiča pa se je preselilo v družinski krog. Šele z osamosvojitvijo Slovenije je praznovanje božiča lahko spet postalo javno.

V božičnem času si je klasične jaslice mogoče ogledati v večini slovenskih cerkva, ponekod pa tradicionalno pripravljajo tudi uprizoritve živih jaslic. Med najstarejše tovrstne jaslice sodi božična zgodba v Postojnski jami.

Kdaj se je rodil Jezus?

Natančen datum Jezusovega rojstva ni znan, čeprav o njegovem življenju obstaja več zgodovinskih zapisov iz konca prvega in začetka drugega stoletja. O njem govorita judovski zgodovinar Jožef Flavij in cesarski namestnik Plinij Mlajši. Omenjata ga tudi rimska zgodovinarja Tacit in Svetonij.

25. december je za datum Jezusovega rojstva določil papež Julij I., ki je papeževal v 4. stoletju; domneva se da kot nadomestek za pogansko-rimski praznik nepremaganega sonca oziroma boga Mitre. Spomenik slednjemu na primer še danes najdemo pri Lokvah v Beli krajini, kjer je nekoč tekla rimska cesta.

Foto: beliefnet.com

Rojstvo Jezusa Kristusa je zahodni svet prevzel kot prelomnico za štetje let, čeprav je zelo verjetno, da se je Jezus v resnici rodil nekaj let prej. Rimski škof je namreč v 6. stoletju naložil benediktincu Dioniziju Maliju, naj izračuna leto Jezusovega rojstva, na podlagi česar so nato določili tekoče leto, a naj bi se Mali pri izračunu zmotil za od štiri do sedem let.

Vsi kristjani božič obhajajo 25. decembra, vendar to ne pomeni za vse istega dne. Pravoslavni verniki namesto našega, gregorijanskega koledarja uporabljajo julijanski koledar, ki se razlikuje za 13 dni, zato bo Srbska pravoslavna cerkev v Sloveniji božič obhajala 7. januarja.

Po zakonu o praznikih in dela prostih dnevih iz leta 1991 je božič, enako kot v številnih drugih državah, dela prost dan.

Božič po mnenju škofov prinaša upanje in pogum

Škofje katoliške in evangeličanske cerkve vernikom pred božičem namenijo tudi posebne poslanice. Ljubljanski nadškof Zore je v svoji letošnji poslanici poudaril predvsem pomen miru, sprave in sodelovanja. Mir je zaželel vsem tistim, ki božič praznujejo kot družinski praznik. Prav tako ga je zaželel “vsem preizkušenim bratom in sestram, saj potrebujejo upanje, vsem Slovencem po svetu, katerim naj prinese košček domačnosti, bratskim Cerkvam, ki živijo iz iste skrivnosti učlovečenja, in vsem tistim, ki v naši državi odločajo, da bodo vse odločitve vodile k miru in sodelovanju”.

Evangeličanski škof Geza Filo pa je v poslanici izpostavil, da božična skrivnost ljudem skozi 2000 let daje pogum, ki razširja srce. “Ob božiču obhajamo srečni dan, ko je Bog stopil med ljudi in je nase vzel človeško usodo,” je dejal.