Tokrat predstavljamo mladega in perspektivnega nogometaša Kopra, 19-letnega Harisa Dedića. Odlični vezist je v Koper prišel iz Velenja in se na Obali hitro znašel. Kot vodja koprske mladinske ekipe je svoje moštvo pripeljal do zmage v mladinskem pokalu, kar je prepričalo vodstvo kluba, da mu je ponudilo možnost dokazovanja tudi v članski ekipi.
Njegova vztrajnost in volja do trdega dela sta vrlini, ki mu odpirata vrata na športni poti. Morebiti kaj kmalu tudi tista v Liverpoolu, o katerem sanja že od otroštva, še prej pa mu privoščimo kakšno lovoriko, osvojeno s Koprom.
Kateri je tvoj največji športni dosežek?
Vem, da moji največji športni dosežki šele prihajajo. Z gotovostjo pa lahko rečem, da sta zame najlepša dva trenutka iz pretekle sezone. Prvi, ko smo z mladinsko ekipo Kopra postali zmagovalci mladinskega pokala, in drugi, ko sem nekaj dni kasneje podpisal prvo profesionalno pogodbo. Občutek je bil fantastičen.
Imaš kakšno skrivnost, s katero si pomagaš med treningi ali na tekmah, in si zato tako uspešen?
Kakšne posebne skrivnosti ni. Na vsakem treningu si želim biti najboljši, vse ostale stvari in probleme pustim na strani in se posvetim le treningu, takrat sem najbolj srečen in takrat napredujem.
Kako si zastavljaš cilje za prihodnost?
Ne gledam daleč v prihodnost, saj potem ne vidiš, kaj se dogaja pred tabo, veliko lahko zamudiš. Zato pa korak po koraku, ne hitim, ker se mi ne mudi.
Kateri je tvoj največji izziv za prihodnost in na kakšen način ga boš dosegel?
Moje otroške sanje so bile, da bi zaigral za Liverpool. Še danes sanjam o tem, skušal se bom temu približati, kolikor se bo dalo. Zadovoljen bi pa bil tudi, če se prebijem nekam v tujino. Seveda s pomočjo trdega dela in pozitivnih misli.
Kakšna je tvoja prehrana in kateri jedi se ne bi mogel odreči?
Skušam jesti čim bolj zdravo, ker je to za športnika zelo pomembno. Izogibam se sladkorju, moram pa priznati, da se čokoladi zelo težko izognem, to je in še bo huda borba.
Kaj po tvojem mnenju ločuje uspešnega športnika, ki uspe zgraditi profesionalno kariero, od tistega, za katerega šport (nogomet) ostane le hobi?
Odnos do dela in, zame najpomembneje, pozitivna glava. Vsak pri sebi mora točno vedeti, zakaj trenira in koliko si to res želi. Za vsakega je težko, gotovo, toda čez to se moraš enostavno prebiti.
Najboljši nasvet, ki si ga kdajkoli prejel?
Le redko sprejemam nasvete. Ampak tisti mamin “Razmišljaj pozitivno in dogajale se ti bodo pozitivne stvari,” tega se držim.
Kaj bi svetoval mladim upom, ki šele stopajo na pot športnika?
Jaz bi jim svetoval, naj nikoli ne obupajo, če si to res želijo, nihče jim ne more vzeti tega veselja.
Kateri je tvoj življenjski moto, če ga imaš, oziroma življenjska filozofija?
Strastno navijam za Liverpool, zato je moj moto tista slavna pesem YNWA (You”ll never walk alone) ali Nikoli ne boš hodil sam! Kadar je težko, vem, da imam ob sebi osebe, ki mi veliko pomenijo in ki me bodo bodrile v vsakem trenutku.
Kaj je tvoj vir navdiha, da vztrajaš tudi v morebiti nekoliko težjih obdobjih?
Kadar mi ne gre najbolje, vedno pomislim na otroštvo med bloki in na šolskem igrišču. To mi pomaga, da se spomnim, zakaj sem tukaj in zakaj garam. Igram in trudim se tudi za fante, ki so odraščali z menoj in z žogo.
Del športne kariere so tudi poškodbe. Kako je s tvojim zdravjem?
Da potrkam na les, težjih poškodb še nisem imel, tako da ne vem točno, skozi kaj se prebijajo fantje, ki to doživijo. Vem pa, da gotovo ni lahko, toda moraš ostati močen. Vsekakor upam in si želim, da ostanem zdrav.
Koprsko občinstvo ima rado nogomet in jih zanima dogajanje okoli njihovega nogometnega kluba. Kako ti doživljaš mesto v primerjavi z drugimi, ki si jih spoznal v karieri nogometaša?
Koper vsekakor ima smisel za nogomet, je zelo nogometno obarvano mesto. Vsekakor si ti ljudje zaslužijo najboljše, saj Koper tja, med najboljše, tudi spada. Iskreno pa si želim, da bi ob težkih trenutkih imeli več podpore.
Če bi se klub odločil, da ti izpolni željo in pripelje okrepitev iz sveta nogometa, katerega igralca iz mednarodne scene bi izbral?
Zame je eden in edini Steven Gerrard! Če bi on prišel, bi bil najsrečnejši človek na svetu. Od njega bi se vsi imeli kaj naučiti, zame je eden najbolj kompletnih igralcev. Enostavno najboljši!
S čim si napolniš baterije oz. kaj najraje počneš po koncu naporne sezone, ko lahko za kratek čas pozabiš na nogometno žogo?
Družina, prijatelji in moja punca so zame najbolj pomembni. Trenutkov z njimi ne zamenjam za nič na tem svetu. *
