Jan Andrejašič je mladi koprski nogometaš, doma iz Podgorja, ki postavlja standarde modernega bočnega igralca. Pri dvajsetih je zaigral s prvo člansko ekipo in na igrišču dokazal svojo zrelost. Nogometno znanje je pridobil v koprski nogometni šoli in od njegovih nekdanjih trenerjev lahko slišimo o njem same lepe besede. V klubu verjamejo, da bo v prihodnjih sezonah nadaljeval z odličnimi predstavami in bil še naprej pomemben del koprske ekipe.
Zakaj nogomet?
Že od malega mi je bila žoga pri srcu, nekaj malega pa je prispeval tudi Zlatko Dedič, ki je v otroštvu prav tako živel v Podgorju. Da tu ne omenjam mojega očeta, ki je velik ljubitelj nogometa.
Kateri je tvoj največji športni dosežek?
Hm, hm … Upam, da bodo pravi dosežki šele prišli. Lahko bi dejal, da je moj največji športni dosežek igranje za mlajše reprezentance in podpis prve prave profesionalne pogodbe s FC Koper.
Kaj smatraš za svoj največji športni dosežek znotraj klubske kariere?
Trenutno lahko rečem, da je bil to dan, ko smo postali mladinski pokalni prvaki. Premagali smo NK Maribor, z glavo sem dal gol za vodstvo Kopra.
Obstaja kakšna posebnost oz. skrivnost, ki jo prakticiraš med treningi ali na tekmah, in si zato tako uspešen?
Pravih skrivnosti se nikoli ne pove (smeh) … Skrivnosti pravzaprav ni, samo volja, trdo delo in pravi pristop.
Na kakšen način si zastavljaš cilje za naprej?
Predvsem si želim, da bi bilo čim manj poškodb oziroma da jih sploh ne bi bilo, čeprav brez tega v nogometu, podobno kot v drugih vrhunskih športih, ne gre. Normalno, da imam tudi sam določene cilje, a mislim, da na hitro in z nekim preskakovanjem ne gre, zato je moje pravilo – Bolj skromno, korak za korakom ali Počasi se daleč pride.
Kateri je tvoj največji izziv za prihodnost in na kakšen način ga boš dosegel?
Kot vsakega dobrega nogometaša tudi mene zanima tujina, a kot sem prej dejal, to ne gre na preskok, zato se mi nikamor ne mudi. Popolnoma se zavedam, da če si doma najboljši, si zunaj povprečen, zato menim, da se je potrebno najprej izkazati in opozoriti nase v Sloveniji, šele nato pride na vrsto tujina. Moja velika želja je tudi zaigrati za člansko reprezentanco. Vse to pa lahko dosežem le z trdim delom in vsakodnevnim dokazovanjem na igrišču.
Kakšna je tvoja prehrana in katerim jedem se ne bi mogel odreči?
Rad jem skoraj vse. Res pa je, da pojem veliko riža, testenin in puranjih zrezkov, ribe so mi tudi zelo všeč. Morda se ne bi mogel odreči čokoladi in pici.
Kaj po tvojem mnenju ločuje uspešnega športnika, ki uspe zgraditi profesionalno kariero, od tistega, ki ima šport (nogomet) le za hobi?
Težko vprašanje. Veliko je tega, kar moraš v mlajših letih dati čez, da postaneš uspešen športnik. Ogromno, ogromno odrekanja na vseh področjih, niti ne bi sedaj našteval, tega je preveč. Še vedno pa mislim, da je ključ do uspeha volja in trdo delo, sami treningi so premalo, včasih moraš tudi sam kaj postoriti.
Najboljši nasvet, ki si ga kdaj koli prejel?
Po dežju prej ali slej posije sonce ali pa Korak za korakom …
Kaj bi svetoval mladim upom, ki šele stopajo na pot športnika?
Da je ukvarjanje s športom nekaj najlepšega na svetu.
Tvoj življenjski moto, če ga imaš, oziroma življenjska filozofija?
Step by step, vendar Nikoli ne odnehaj.
Kaj je tisto, kar te navdihuje v težjih obdobjih?
Ko toliko let vložiš v neko stvar, poti nazaj ni, ko nastopijo takšni dnevi, samo glavo gor. Kot sem prej povedal, po dežju prej ali slej pride sonce. Zelo pomembno je, da te v takšnih trenutkih podpirajo vsi bližnji, trener, ki ti pomaga z nasveti, drugi vodilni delavci v klubu in pa seveda starši. Brez staršev si ne morem predstavljati poti do vrhunskega športnika.
Del športne kariere so tudi poškodbe, kako je s tvojim zdravjem?
Res je, ni vrhunskega športa ali športnika, ki nikoli ne bi imel kakšne poškodbe, vsaj sam ga ne poznam. Moram potrkati, moje poškodbe so bile vedno takšne, da so bile sanirane v najkrajšem možnem času, kaj resnega se mi, hvala bogu, še ni zgodilo.
Koprsko občinstvo ima rado nogomet in ga zanima dogajanje okrog njihovega nogometnega kluba. Kako ti doživljaš mesto, za katerega igraš?
Koper je zame najlepše in najbolj urejeno mesto v Sloveniji, velike zasluge gredo seveda županu Borisu Popoviču. Igralci FC Kopra imamo odlične pogoje za delo in treniranje, od nas se pričakujejo dobri rezultati in všečna nogometna igra. Kljub temu, da ni vedno tako, pa prisežem, da minutažo, ki mi jo trener nameni, poskušam, tako kot tudi vsi ostali igralci, kar najbolje izkoristiti in dati vse od sebe. Trdno sem prepričan, da bomo v prihodnosti naše navijače še velikokrat razveselili.
Če bi se klub odločil, da ti izpolni željo in pripelje okrepitev iz sveta nogometa, katerega igralca iz mednarodne scene bi izbral?
Marcela iz Reala.
S čim si po koncu sezone, ko lahko za kratek čas pozabiš na nogometno žogo, napolniš baterije oz. kaj najraje počneš takrat?
Zelo rad imam morje in vse v povezavi z njim, tudi kakšna dirka z gokarti mi zelo paše. *
