Banka Slovenije: Zadolženost občin ni problematična

Arhiv Preglej vse novice
Deli vsebino

Prezadolženost je le eden od mnogih očitkov, ki jih je povsem neupravičeno, brez argumentov, tako rekoč vsakodnevno deležna Mestna občina Koper, z županom Borisom Popovičem na čelu. Da temu ni tako pričajo tudi dejstva, ki so jih na koprski občini medijem že večkrat pojasnili, in sicer da je zadolžitev občine v okviru zakonskih limitov in da je ta izpeljana skladno z vsemi zakonskimi postopki ter s privolitvijo Ministrstva za finance. Občina ima tudi možnost nadaljnjega zadolževanja, saj ni presegla limitov, ki so določeni z zakonom o financiranju občin.

Navedbe pristojnih za področje financ na koprski občini pa so včeraj potrdili tudi na Banki Slovenije, kjer je svet banke obravnaval informacijo o javnofinančnih gibanjih na področju lokalnih skupnosti v Sloveniji s poudarkom na zadolženosti občin. Kot so zapisali, Banka Slovenije ugotavlja, da velikost dolga občin z makroekonomskega vidika ni problematična, saj je dolg relativno nizek, občine pa praviloma redno poravnavajo svoje obveznosti, kar povsem drži tudi za Mestno občino Koper. Ob tem dodajajo, da je dolg lokalne ravni države ob koncu leta 2013 znašal 2,1 odstotka BDP oziroma slabe tri odstotke celotnega dolga države.

Zapisali so še, da se občine kratkoročno zadolžujejo iz likvidnostnih vzrokov, dolgoročno pa zaradi izvajanja investicij. Njihovo zadolževanje pa je zakonsko omejeno, in sicer se omejitev nanaša na najvišjo dovoljeno kvoto letnih odplačil glavnice dolga z obrestmi (in ne na višino dolga) ter na soglasja, ki jih za zadolževanje občin daje ministrstvo za finance. Po oceni banke Slovenije so občine na podlagi podatkov za leto 2013 izkoristile približno polovico dovoljene kvote letnih odplačil dolga in obresti.

Toliko o prezadolženosti Mestne občine Koper in fantomskem dolgu na posameznega prebivalca …