DomovArhivDanes praznujemo dan ustavnosti

Danes praznujemo dan ustavnosti

Arhiv Preglej vse novice
Deli vsebino

Formalno podlago za plebiscit je predstavljal zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS, ki ga je tri tedne pred glasovanjem sprejela takratna slovenska skupščina.

Odločitev za plebiscit so na sestanku 9. in 10. novembra 1990 v Poljčah sprejeli člani takratne Demokratične opozicije Slovenije (Demos), ki je po prvih večstrankarskih volitvah leta 1990 prevzela oblast.

V skladu z dogovorom bi plebiscit uspel, če bi se za odcepitev od Jugoslavije opredelila več kot polovica vseh volilnih upravičencev, kar je bilo 23. decembra 1990 na glasovanju krepko preseženo. Glasovalo je 93,2 odstotka vseh volivcev, za osamosvojitev pa jih je glasovalo 95 odstotkov. Izid plebiscita so razglasili 26. decembra 1990, zato ta dan vsako leto praznujemo dan samostojnosti in enotnosti, ki je državni praznik.

Letošnja osrednja državna proslava bo nocoj v Cankarjevem domu. Še pred tem bodo poslanke in poslanci dan samostojnosti obeležili s slavnostno sejo. Osrednji govornik bo predsednik DZ Milan Brglez. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore pa bo popoldne v ljubljanski stolnici daroval mašo za domovino.

Pomembno vlogo pri odcepitvi je predstavljala tudi slovenska ustava, s katero se je Slovenija odcepila tudi pravno. Slovenska skupščina oziroma predhodnica današnjega državnega zbora jo je razglasila 23. decembra 1991, zato danes praznujemo dan ustavnosti.

Od sprejetja do danes je bila slovenska ustava spremenjena devetkrat, pri čemer je bilo večjih sprememb šest. Leta 1997 smo vanjo vnesli t. i. španski kompromis, s katerim se je Slovenija obvezala, da bo tujcem omogočila lastništvo slovenskih nepremičnin.

Leta 2000 smo v ustavo vnesli določbo, da volitve v Sloveniji potekajo po proporcionalnem volilnem sistemu, leta 2003 pa spremembe, ki so pomenile pravno podlago za vstop v EU in Nato.

Leta 2006 je DZ s spremembo zagotovil osnovo za ustanovitev pokrajin, zadnji dve pomembnejši spremembi pa sta bili sprejeti lani. S prvo smo v ustavo vnesli t. i. fiskalno pravilo, z drugo pa je DZ zaostril možnost zahtevati referendum.