S podpisom pisma o nameri bosta Luka Koper in Uprava za pomorstvo okrepili sodelovanje in medsebojne odnose, zavezali pa sta se tudi, da bosta skupaj nastopili pri črpanju nepovratnih evropskih sredstev. Poleg tega se bo lahko v okviru dogovora Uprava za pomorstvo v prihodnje posluževala določene infrastrukture Luke, kot denimo video nadzora bazenov, meteorološke postaje, lokacije za postavitev merilnikov in druge infrastrukture, s katero bi povečali varnost na morju. Na drugi strani pa bo lahko Luka Koper koristila informacijske podatke, ki jih zbira Uprava za pomorstvo.
Današnji dan pa si bodo v Luki Koper zapomnili tudi po odločbi, ki jo je izdala Uprava za pomorstvo, in dovoljuje vplutje ladij z ugrezom 12,5 metra na kontejnerski terminal. Kot so zapisali v sporočilu za javnost Luke Koper to dovoljenje omogoča povečanje pretovora do 1.800 TEU (kontejnerskih enot) v prihodu in odhodu, kar pomeni do 3.600 TEU več na posamezno ladjo. »Tudi državi je v interesu razvoj Luke Koper. Večje globine in večji dovoljeni ugrez pomeni, da bodo lahko prihajale v Koper večje, sodobnejše ladje, torej bolj čiste in z manj izpusti v okolje«, je ob predaji dovoljenja poudaril direktor URSP Jadran Klinec.
Zadovoljstva ob izdaji odločbe ni skrival niti predsednik uprave Luke Koper Gašpar Gašpar Mišič, ki se je zahvalil g. Klincu za sodelovanje in posluh za problematiko vezano na pristanišče ob tem pa dejal: »Slovenski grb vsebuje dva pomembna simbola našega naroda, Triglav in morje in slednjega, v poslovnem smislu najbolj povezujemo ravno s koprskim pristaniščem. Enim in edinim, zato mu upravičeno rečemo slovensko okno v svet. Zaradi tega sem prepričan, da je koprsko pristanišče eden od ključnih simbolov slovenstva, branik narodnega ponosa in ključna primerjalna prednost naše države, še posebej v odnosu do tistih evropskih držav, ki nimajo izhoda na morje in ki koprsko pristanišče uporabljajo v izvozni in uvozni smeri ter za dnevno oskrbo svojih gospodarstev. Luka koper je potemtakem strateška naložba države, ki ne more biti dnevno na tnalu vsakokratne vladajoče politike.
Ni skrivnost, da se v svetovnem merilu pomembni logisti in terminalisti zanimajo za nakup Luke Koper. To dokazuje, da ima koprsko pristanišče velik potencial predvsem zaradi svoje izjemne geostrateške lege. Tega smo se kot država v preteklosti premalo zavedali, saj pristaniška in logistična infrastruktura ni sledila temu potencialu. Pristanišče niso le pomoli in skladišča znotraj pristaniške ograje. Luka Koper je povsod tam, do koder nas z zalednimi trgi srednje in vzhodne Evrope povezuje, žal ne najbolj ustrezna zaledna infrastruktura.
V državi se žal še vedno premalo zavedamo, da je Slovenija pomorska država. Ključna primerjalna prednost Slovenije pa je ravno morje in naša izjemna geografska lega. V Luki Koper se tega zavedamo in znamo uspešno tržiti, sicer ne bi dosegali tako izjemnih rezultatov, ki nas postavljajo v sam vrh pristanišč v regiji severnega Jadrana in širše. Na logistiki bi zato morali graditi tudi razvoj države. Samo z zadolževanjem se ne bomo izkopali iz brezna recesije.«
